Drugo

Po koliko kilometrih se povrne nakup električnega avta

Avtor: Uroš Božin

18. avgusta 2022, 06:10

Električna Corsa finančni zaostanek nadoknadi v osmih letih oziroma po dobrih 200 tisoč kilometrih

Če ste za avto pripravljeni odšteti več, se vam naložba v električno vozilo lahko povrne hitreje

Pri izračunu smo upoštevali stroške goriva, zavarovanj, pnevmatik in servisov

Uroš Božin

Električni avtomobili so vse bolj priljubljeni in vse pogostejši na cestah. Ne kupujejo jih več zgolj tehnični navdušenci, temveč vse širši krog kupcev. Zelo pomembno so v zadnjih letih k temu pripomogli večja ponudba modelov, večja dostopnost in zadnje čase vse višje cene pogonskih goriv. So električni avtomobili že dosegli točko, ko jih lahko tudi v finančnem smislu primerjamo s klasičnimi?

Se nakup električnega avtomobila sploh izplača? Koliko časa oziroma koliko prevoženih kilometrov je potrebnih, da se naložba povrne? Tesla je včasih prihranke pri gorivu oglaševala že v spletnem konfiguratorju in prihranke odštevala od cene novega avtomobila.

Kaj smo upoštevali pri izračunu?

V stroške lastništva smo vključili obvezno zavarovanje (avtomobilska odgovornost) in kasko zavarovanje, menjavo pnevmatik, servisiranje in stroške goriva oziroma električne energije. Pri gorivih smo upoštevali trenutno ceno bencina pri 1,49 evra, ceno dizelskega goriva pri 1,641 evra in letno prevoženih 25 tisoč kilometrov. Tako kot pri gorivu tudi cena električne energije močno variira od mesta polnjenja. Na hitrih polnilnicah je lahko cena kilovatne ure petkrat ali šestkrat višja kot na domači vtičnici. Predvidevali smo, da voznik električni avtomobil polni doma. Upoštevali smo ceno 0,12 evra za kilovatno uro, kar je bila po podatkih Statističnega urada povprečna cena električne energije za gospodinjstva v prvem četrtletju leta 2022.

Upoštevali smo še stroške pnevmatik in servisov pri pooblaščenih prodajalcih. V segmentu kompaktnih avtomobilov smo primerjali bencinsko in električno Opel Corso, v priljubljenem segmentu velikih športnih terencev bencinsko in dizelsko Škodo Kodiaq z električnim Enyaqom ter v premijskem razredu BMW 420d in električnega i4.

Električna Corsa se povrne po osmih letih

Baterija predstavlja največji strošek v proizvodnji avtomobila. Manjši avtomobili, kot je Opel Corsa, so pri novih tehnologijah najbolj občutljivi na podražitve, saj so pri njih marže najnižje. Zato je bencinska Corsa, kakršno izbere večina Slovencev, občutno cenejša od primerljive električne. Ob upoštevanju subvencije Ekosklada ima bencinska Corsa kar 11.280 evrov prednosti. Električna Corsa finančni zaostanek nadoknadi v približno osmih letih oziroma po dobrih 200 tisoč kilometrih. Tudi če bi bi jo polnili povsem brezplačno, bi se električna Corsa povrnila v petih letih in osmih mesecih oziroma po 114.800 kilometrih.

Primerjava bencinskega in dizelskega Kodiaqa ter električnega Enyaqa

Pri Škodi smo ob električnem Enyaqu z večjo baterijo primerjali dva Kodiaqa. Tako bencinski kot dizelski model sta med slovenskimi kupci precej priljubljena. Bencinski Kodiaq v opremi ambition zastopa racionalnejše kupce, ki iščejo prostoren družinski avto. Dizelski je namenjen zahtevnejšim kupcem, ki si želijo še štirikolesni pogon in samodejni menjalnik. V primeru bencinskega Kodiaqa je cenovna razlika v primerjavi z električnim Enyaqom tako velika, da bi se povrnilia šele v 15 in pol letih ali po 390 tisoč prevoženih kilometrih. Dizelski Kodiaq z bogatejšim paketom opreme style je cenovno precej bliže Enyaqu. Ob nakupu bo Enyaq kljub subvenciji še vedno 8.434 evrov dražji. Ta znesek se vam bo povrnil v manj kot petih letih električne vožnje oziroma po 118 tisoč kilometrih.

Električni BMW cenejši od dizelskega že prvo leto

Če ste za avto pripravljeni odšteti več, se vam "naložba" v električno vozilo lahko povrne hitreje. Dražji avtomobili so med pogoni cenovno bolj izenačeni. Pri primerjavi dizelskega BMW 420d gran coupe, ki je v isti karoserijski izvedenki na voljo tudi z električnim pogonom, se naložba povrne že v prvem letu – natančneje v štirih in pol mesecih oziroma po manj kot deset tisoč prevoženih kilometrih. Primerjali smo dizelski 420d in i4 v različici eDrive40. Slednji je cenovno precej izenačen tudi zato, ker si deli platformo s klasičnim BMW-jem serije 4. Z električnim i4 eDrive40 sicer zelo hitro lahko presežete mejo 65 tisoč evrov, pri kateri niste več upravičeni do subvencije.

BMW na nekaterih svetovnih trgih ponuja tudi cenejšo različico eDrive35 z manj moči in dosega ter tudi z nižjo ceno. Pri tem modelu bi bil električni pogon cenovno morda celo izenačen z dizelskim. Na trgu že danes obstajajo tudi redki primeri, ko so električni modeli cenejši od konvencionalnih. Električni Mercedes-Benz EQS 450 4Matic je na primer celo cenejši od bencinskega S450 4Matic.

Dražje zavarovanje in pnevmatike

Strošek lastništva električnega avtomobila je v povprečju nižji od lastništva primerljivih dizelskih in bencinskih avtomobilov. Višja nakupna cena viša stroške njihovega lastništva. V primerjavi je to najbolje razvidno pri zavarovanju Enyaqa ali Corse, kjer je lahko skoraj dvakrat dražje kot pri bencinskih različicah. Pogosto so dražje tudi pnevmatike, ki morajo biti močnejše, da lahko nosijo večjo maso. Pri električnem avtomobilu je obraba pnevmatik večja. Takojšen navor in večja moč bi se na dolgi rok morala pokazati tudi v pogostejši menjavi pnevmatik. V primerjavi smo upoštevali običajno obrabo pnevmatik.

Če predvidevamo, da se bodo v prihodnje cene goriva in električne energije višale, bodo to v denarnicah bolj občutili vozniki klasičnih avtomobilov. Cena goriva namreč predstavlja občutno večji delež stroškov celotnega lastništva. Ker elektrika predstavlja manjši delež stroškov, so električni avtomobili manj občutljivi na fluktuacije cen energije. Pri Škodi Kodiaq z dizelskim motorjem gorivo v prvih letih lastništva predstavlja večino (61,1 odstotka) vseh stroškov. Pri Škodi Enyaq cena električne energije pomeni zgolj 22,9 odstotka stroškov.

Opomniti velja, da je v izračunu več spremenljivk, ki lahko končno računico precej spremenijo. Če imate doma na strehi vgrajene sončne celice, se vam bo naložba v električni avto povrnila hitreje. Če živite v bloku in doma nimate možnosti polnjenja ter bi bili prisiljeni v polnjenje na dražjih javnih polnilnicah, se nakup morda niti ne izplača. Če prevozite nadpovprečno veliko kilometrov, se bo nakup povrnil hitreje; če se vozite manj, kasneje. Na izračun vpliva tudi cena električnega avtomobila. Če bi za primerjavo izbrali cenejšo različico Enyaqa z manjšo baterijo, bi se naložba povrnila hitreje.

Nizozemsko lizinško podjetje LeasePlan, ki je pri stroških lastništva upoštevalo tudi izgubo vrednosti, je izračunalo, da so stroški lastništva klasičnih in električnih avtov podobni.

Komu se najbolj izplača nakup?

''Največ davčnih ugodnosti je za podjetja, načeloma se nakup električnega avtomobila zelo splača tudi dnevnim vozačem, ki naredijo veliko kilometrov,'' pravi Slavko Ažman iz podjetja Porsche Slovenija. ''Je precej razlike v ceni v skupnih stroških lastništva. Največ razlike nastane pri sami vožnji in servisiranju. Več kot je kilometrov, prej se naložba povrne.''

Priznava, da je trenutno težko dobiti manjši električni avtomobil za nizko ceno, vendar dodaja, da morda lahko pridejo v poštev rabljena vozila. ''Zdaj že je kar nekaj ponudbe. Pred leti je bila edina opcija novo vozilo, zdaj pa je že nekaj električnih vozil, ki bi prišla v poštev. Pri večjih avtomobilih pa dejansko ni več tako velike cenovne razlike med klasičnimi in električnimi.''

Pri pridobivanju subvencij Ekosklada bi si potrošniki želeli poenostavljenje in digitalizacijo postopkov. ''Spodbude bodo še potrebne; trenutno je glavni problem, da je sistem nepredvidljiv. Lahko se zmanjšajo ali ukinejo. Sistem bi moral biti bistveno bolj enostaven.'' Opozarja tudi na veliko tveganje kupcev električnih avtomobilov. ''Do takrat, ko stranka dobi avtomobil, ga plača in registrira, kar je pogoj za vložitev vloge za subvencijo, se lahko zgodi, da subvencije ni več. Tu bi morala država voditi dologročnejšo politiko,'' dodaja Ažman.

Svetuje, da kupci pri nakupu električnega avtomobila izhajajo iz svojih potreb. ''Treba je pogledati, koliko kilometrov naredijo, koliko prostora rabijo. Kje se bo avto polnil, ali je možnost polnjenja v službi. Bolj ekološki so manjši avtomobili, ki so tudi lažji in porabijo res malo elektrike. Po drugi strani je treba gledati, koliko kilometrov se naredi, da doseg zadostuje, kar ne bi smel biti več problem – sploh glede na to, da večina Slovencev dnevno naredi 50 kilometrov.'' Poudarja še pomembnost vira energije, dolgoročnih sistemskih ukrepov, kot so domače sončne elektrarne, in celovitih rešitev.

Vse novice iz rubrike Analiza

Analiza

vse novice iz rubrike Analiza