Analiza BBA: Ali bo imela Kitajska vpliv na naftni trg?

Kitajska centralna banka je sprejela nov krog spodbud z denarnim kvantitativnim sproščanjem, da bi spodbudila gospodarsko rast. Ta naj bi glede na cilje Pekinga dosegla pet odstotkov. Z znižanjem obvezne rezerve bank se bo v gospodarstvo prelilo dodatnih 142 milijard dolarjev. Znižuje se tudi repo obrestna mera (obrestna mera, po kateri centralna banka države posoja denar poslovnim bankam) ter obrestne mere za obstoječa stanovanjska posojila za 0,5 odstotne točke.

Ali lahko kitajska monetarna politika brez vključitve dodatne fiskalne politike pomembno vpliva na rast cen nafte?

Nove kitajske spodbude ne vplivajo neposredno na cene nafte. Kitajska poraba v kombinaciji z visokim uvozom nafte iz Rusije (približno 18 odstotkov celotnih potreb) ne vpliva izrazito na globalno rast cen nafte. Na nafto trenutno najbolj vplivajo pretresi na Bližnjem vzhodu, šibkejše svetovno povpraševanje in morebitna vrnitev Libije na svetovni trg (okoli 0,5 odstotka svetovne ponudbe).

Kitajska zajema16 odstotkov svetovnega povpraševanja po nafti, zaradi česar je ena največjih porabnic nafte na svetu. V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je povpraševanje iz Kitajske na letni ravni zmanjšalo za dobrih pet odstotkov, kar prispeva k stabilizaciji cen nafte na nižjih ravneh kot v prejšnjih mesecih. Prav tako glede na indekse zaupanja menedžerjev ni opaziti pomembnejšega okrevanja kitajskega gospodarstva.

Proizvodni PMI je še vedno pod 50 (kar nakazuje krčenje), medtem ko je indeks zaupanja v storitvenem sektorju minimalno nad 50. Izkoriščenost industrijskih zmogljivosti je trenutno 74,9-odstotna, kar je pod petletnim povprečjem, kar tudi ne podpira dejstva, da bi Kitajska lahko pomembno vplivala na naraščajoče cene nafte.

Ruska nafta je zgodovinsko gledano cenejša v primerjavi s severnomorsko nafto brent. Po drugi strani pa dvostranski sporazum med Rusijo in Kitajsko postavlja kitajski uvoz ruske nafte v privilegiran položaj, kar dejansko omogoča uvoz po nižjih cenah od tržnih, mimo sankcij. Prav zaradi tega kitajska fiskalno-monetarna spodbuda nima vpliva na svetovno ceno nafte, saj bo Kitajska tudi v primeru okrevanja proizvodnje in močnejše gospodarske rasti verjetno večino zahtevanih količin uvozila iz Rusije.

Na kapitalskih trgih gre zaznati bolj "bikovsko" razpoloženje glede cene nafte. Razlika med oceno analitikov za zadnje letošnje četrtletje in terminsko krivuljo je namreč deset dolarjev – krivulja je v povratku (cene terminskih pogodb so nižje od promptne cene instrumenta), glede na to, da udeleženci na trgu pričakujejo nižje cene v prihodnosti, kar odraža zaskrbljenost glede morebitne presežne ponudbe ali oslabitve povpraševanja.

Kakšne so napovedi?

Naše stališče je v primerjavi z drugimi analitiki nekoliko bolj zadržano in pričakujemo rahlo postopno rast cene nafte brent proti 75 dolarjev za sodček. Kot rečeno, kitajska spodbuda ne vpliva na rast cene nafte. Tudi povečanje dobav električnih vozil in zmanjšanje proizvodnje dizelskih vozil zmanjšuje povpraševanje po nafti na Kitajskem. Po drugi strani pa spori na Bližnjem vzhodu z morebitno zaustavitvijo prometa skozi Sueški prekop ter negotovost glede izvoza nafte iz Libije pritiskajo na rast cen nafte.

Nemiri na Bližnjem vzhodu bodo zagotovo povečali nihajnost cene nafte, še posebej, če se Iran bolj vključi (ali napade rafinerije), saj predstavlja približno štiri odstotke svetovne ponudbe. Globalno gledano menimo, da obstaja večje tveganje, povezano s stabilizacijo cen nafte približno pri 75 dolarjev za sodček, kot pa tveganje, da se bo nafta dvignila nad 80 dolarjev za sodček.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar