Cene surovin so v letu 2022 doživljale izjemna nihanja zaradi izbruha rusko-ukrajinske vojne, nestabilnega popandemskega povpraševanja in suš v večjih gospodarstvih. Letos se pričakuje umirjanje cen energije in hrane, medtem ko so obeti za kovine ob negotovem odpiranju Kitajske po kovidnih zaprtjih mešani.
"Pričakujemo cene blizu trenutnih ravni, ki so v povprečju nižje od lanskoletnih – kljub padcu povpraševanja zaradi povišanih cen v letu 2022 in pričakovanega upočasnjevanja svetovnega gospodarstva," so v poročilu zapisali analitiki Bloomberg Adria.
Energetski sektor bo s padci cen vodil tudi v nižje cene hrane, kar bo v letu 2023 znižalo inflacijo. Dobavne verige se še vedno stabilizirajo, zato ostaja nekaj prostora za zaplete, a bo teh po mnenju analitikov manj kot lani.
Energija
Cene surove nafte se bodo gibale v območju od 80 do 90 dolarjev za 159-litrski sod. Nanje bosta vplivala predvsem upočasnjevanje rasti svetovnega gospodarstva, ki bo znižalo povpraševanje po nafti, in kitajsko odpiranje, ki pomeni večje povpraševanje v eni največjih porabnic te surovine na svetu.
V lanskem letu so bile v središču cene energije in njihova nihanja v luči geopolitičnih pretresov. Vojna v Ukrajini je cene severnomorske surove nafte brent dvignila za 65 odstotkov od začetka leta do marca, ob koncu leta pa je letna rast znašala okrog deset odstotkov. Odprava politike ničelne tolerance do covida-19 (Zero Tolerance, angl.) na Kitajskem proti koncu leta je spodbudila povpraševanje, kitajske uvozne kvote so se povečale z 109 milijonov ton v letu 2022 na 132 milijonov ton v letu 2023.
Podobno je bilo na področju električne energije, kjer so cene v avgustu poskočile tudi do desetkrat na letni ravni. Cena je sledila fosilnim gorivom, ki služijo tudi pridobivanju elektrike, predvsem zemeljskemu plinu in premogu.
Zemeljski plin je bil v središču gospodarskega dogajanja v Evropi, saj so sankcije proti Rusiji osvetlile uvozno odvisnost Evrope na področju energije. Cene so vrh dosegle v avgustu, ko so bile pri 345 evrih za megavatno uro petkrat višje od cen s konca leta 2021. Evropska unija se je na prekinitve ruskega uvoza odzvala z razpršitvijo dobavnih virov, cene pa so padle tudi na račun toplega vremena in nižjega povpraševanja.
Kovine
Železova ruda bo beležila rast v območju od 700 do 900 kitajskih juanov na tono, baker pa od osem do deset tisoč dolarjev na tono, napovedujejo analitiki. Največjo podporo obema kovinama nudi večje povpraševanje na Kitajskem, ki delno odtehta upočasnjevanje v globalnem gradbenem sektorju, enem glavnih končnih uporabnikov industrijskih kovin. Eden od gonilnikov za ceno bakra je tudi politična nestabilnost v Čilu, saj bi protesti na jugu države lahko otežili logistiko in s tem vplivali na ponudbo.
Cene kovin so lani spomladi rasle. Železova ruda je v letu 2022 pridobila 25 odstotkov. Od sredine novembra se cena zopet dviga ob vse bolj optimističnem pogledu na Kitajsko, kjer finančna podpora nepremičninskemu in gradbenemu sektorju obeta večje povpraševanje po industrijskih kovinah. Cena bakra se je v minulem letu gibala od sedem tisoč do 10.700 dolarjev oziroma okrog povprečja 8.815 dolarjev na tono.
Hrana
Ceno pšenice v letu 2023 analitiki vidijo v razponu od 600 do 800 dolarjev za bušel pšenice, trend pa je odvisen od količine ponudbe, dogajanja v črnomorski regiji in vremena. Umirjanje suš ob pričakovanju dežja v Severni in Južni Ameriki bo dalo nekaj podpore ponudbi in s tem razbremenilo pritisk na cene.
Lani so cene pšenice nihale; cena se je v marcu, takoj po začetku konflikta v Ukrajini, skoraj podvojila. V letu 2022 je bila cena približno 30 odstotkov višja kot leto prej. Dogovor med Rusijo in Ukrajino o vzpostavitvi izvoznega koridorja za ukrajinsko pšenico v Črnem morju je cene od julija dalje relativno stabiliziral. Ker je pšenica eno najosnovnejših živil, je povpraševanje pregovorno robustno.
.webp){kind=icon}
