Analiza BBA: Turizem je glavno gonilo inflacije v regiji

Inflacija v regiji Adria se je upočasnila. Umirjanje zunanjih pritiskov je omogočilo, da so se cene v primerjavi s prejšnjimi leti relativno stabilizirale. Svetovne cene energentov in hrane so bile nižje kot leto prej, kar kaže na šibko uvozno stran inflacije. Čeprav so se denarne politike zaostrile, je bila transmisija počasna in obremenjena z visoko likvidnostjo bančnih sistemov. Pritiski domačega povpraševanja so močni zaradi skokovitega povečanja plač in nakopičenih prihrankov. Osnovna inflacija kaže vztrajnost zaradi inflacije cen storitev.

Celotno poročilo je objavljeno na povezavi TU.

V Bosni in Hercegovini (BiH) se je stopnja inflacije od oktobra 2023 do junija 2024 gibala okoli želenih dveh odstotkov, na letni ravni pa se je znižala na 1,6 odstotka. Inflacija hrane (približno 30-odstotni delež v košarici harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin HICP) je vplivala na znižanje skupne inflacije, medtem ko so se pritiski v drugih segmentih umirili. Pritiski povpraševanja se še naprej prenašajo na segmente storitev, ki so zdaj glavni motor inflacije.

V Sloveniji analitiki opažajo hitro upočasnjevanje stopnje inflacije, ki je v juliju 2024 znašala 1,4 odstotka medletno. Počasnejša rast plač in še vedno umirjena maloprodaja sta sprostili pritiske povpraševanja, kar je omogočilo znižanje inflacije celo pod povprečje Evropske unije (EU).

Po drugi strani je Hrvaška med državami EU z najvišjo inflacijo, saj je julija 2024 na letni ravni znašala 3,4 odstotka. Prevladujoči dejavnik inflacije so storitve (7,2 odstotka medletno v juliju 2024, kljub visoki osnovi za leto 2023), povezane predvsem s turističnim povpraševanjem, ki pritiska na cene.

V Srbiji je stopnja inflacije še vedno visoka, saj je v juliju 2024 dosegla 4,3 odstotka na letni ravni. Cene hrane so v juniju 2024 prešle v območje deflacije zaradi visoke osnove (24 odstotkov medletno v juniju 2023) in izginjanja zunanjih pritiskov.

Inflacija v Severni Makedoniji je letos spomladi zabeležila kratek vzpon, saj se je iztekla omejitev cen hrane. Vendar se je od junija 2024 stopnja inflacije umirila na 3,1 odstotka (trikrat nižja kot pred letom dni), pri čemer so cene storitev rasle po dvojni stopnji (šest odstotkov medletno v juniju 2024).

Cene proizvajalcev na domačem trgu so na Hrvaškem in v Sloveniji v fazi deflacije, medtem ko v preostali regiji še vedno zaznavamo rast. Poleg vhodnih cen, ki so na splošno nihajne, se proizvodni sektorji zdaj spopadajo z večletnim obdobjem rasti plač. Trenutna nastavitev svetovnih cen daje slutiti, da so pritiski na uvozno inflacijo majhni.

Na inflacijo na področju storitev vplivajo številni dejavniki. Prvič, prelivanje inflacije iz glavnih kategorij se nadaljuje in zagotavlja vztrajnost. Drugič, izboljšanje domače kupne moči (povečanje realnih plač) in ponovna oživitev svetovnega turizma sta povečala povpraševanje po storitvah, kar je vplivalo na cene. To je še posebno opazno na Hrvaškem, ki ima turistično usmerjeno gospodarstvo in ima najvišjo stopnjo inflacije na področju storitev. Tretji pomembni dejavnik se nanaša na posledice stroškov storitev, povezane z zaostrenimi razmerami na trgih dela in rastjo plač. Storitve so delovno intenzivna panoga, zato je njihova stroškovna stran precej občutljiva na rast plač.

Napovedi glede inflacije v regiji Adria so odvisne od kompleksne mešanice domačih in zunanjih dejavnikov. Medtem ko se je inflacija na splošno upočasnila, ostaja skrb vzbujajoča vztrajnost osnovne inflacije, ki jo poganjajo storitve.

V državah, kot so BiH, Slovenija ter Severna Makedonija, so stopnje inflacije blizu ali pod dvema odstotkoma, kar se kaže v šibkejših uvoznih tokovih in zmernejšem domačem povpraševanju na nekaterih območjih. To še posebej velja za Severno Makedonijo in Slovenijo, kar dodatno potrjujejo njune realne maloprodajne številke, ki si še niso opomogle od padca leta 2023.

Na Hrvaškem in v Srbiji je inflacija še naprej višja, zlasti v storitvenih dejavnostih, k čemur prispevata močna rast plač in turistično povpraševanje. Rekordna rast plač v javnem sektorju na Hrvaškem je zagotovo močno vplivala na povpraševanje po blagu in storitvah, kar je po mnenju analitikov razmeroma močan dejavnik hitrejše upočasnitve inflacije, medtem ko dosedanja turistična sezona kaže na še eno uspešno leto. Tudi v Srbiji je turizem v trendu rasti, vendar je povpraševanje bolj odvisno od domačih dejavnikov, zlasti od plač, ki so se realno povečale.

Analiza Bloomberg Adria kaže, da bi lahko močno domače povpraševanje in uresničitev zunanjih tveganj ohranila inflacijske pritiske v celotni regiji, zlasti na področju storitev.

Regija Adria je bila v zadnjih nekaj letih obvarovana pred kremplji recesije in skupaj z zelo slabimi demografskimi razmerami uživa prednosti boljšega pogajalskega položaja zaposlenih, kar na koncu dalj časa ohranja višje stopnje inflacije.

Po naši oceni se bo denarna politika do konca leta 2024 še naprej sproščala. Kar zadeva ECB, analitiki do konca leta predvidevajo še dve dodatni znižanji obrestnih mer in znižanje depozitnih obrestnih mer na 3,25 odstotka. Šestmesečni euribor se je v avgustu spustil pod 3,5 odstotka (s čimer se je razlika z zapadlostjo trimesečnega euribora še poglobila), kar nakazuje, da trgi pričakujejo nadaljnja znižanja.

Narodna banka Srbije bo po naši oceni znižala obrestne mere v septembru na 5,75 odstotka, z dodatnima znižanjema do konca leta 2024 po sproščanju ECB in ohranjanju inflacije v razponu 3 ± 1,5 odstotka. Glede na to, da je centralna banka usmerjena k izboljšanju kreditne aktivnosti, vidimo možnost za hitrejše znižanje ključne obrestne mere.

Nacionalna banka Severne Makedonije je julija ohranila svojo obrestno mero pri 6,3 odstotka, medtem ko vidimo postopno zniževanje od jeseni naprej, pri čemer je moč zniževanja odvisna od pozorno spremljanih cen storitev.