Kako trgovinska vojna med ZDA in EU vpliva na vašo omaro?

Letos pričakujemo številne vznemirljive trende, predstavljene na aktualnih tednih mode, vendar obstaja resna ovira, da bi nekateri od teh kosov končali v naših omarah: trgovinska vojna med ZDA in Evropo. Luksuzne znamke in podjetja z obeh strani Atlantika so med najbolj ogroženimi, saj se izdelki, ki so podvrženi carinam, neposredno nanašajo na surovine, ki se uporabljajo v industriji luksuza.

Spomnimo, carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa se nanašajo na uvoz iz Kitajske, Vietnama in Indije, s carinami, ki segajo od 10 do 60 odstotkov. Te carine zajemajo izdelke, kot so oblačila, obutev, pa tudi surovine, kot so bombaž, volna, sintetične tkanine in usnje. Poleg tega so bile uvedene 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike, ki sta največja trgovinska partnerja ZDA. Dodatno grožnjo predstavlja možnost uvedbe 25-odstotnega uvoznega davka na luksuzne znamke in dizajnerska oblačila iz Evrope.

 

 

 

Razmere so se včeraj še zaostrile. EU je napovedala uvedbo trgovinskih "protiukrepov" za ameriško blago v vrednosti do 26 tisoč milijonov evrov kot odgovor na Trumpove dodatne carine na uvoz jekla in aluminija, ki so začele veljati včeraj. Povračilni ukrepi vključujejo uvedbo carin na določeno blago in surovine, usnje, tekstil, kot tudi ponovno uvedbo carin na ameriške izdelke, kot so bourbon whiskey, kavbojke in motocikli Harley-Davidson, ki so bili uvedeni med prvim Trumpovim mandatom in kasneje začasno umaknjeni po pogajanjih z njegovim naslednikom Joejem Bidnom.

Evropske carine bremenijo ameriško blago, katerega vrednost dosega 4,5 milijarde evrov. Ta sprememba se je že odrazila pri Harley-Davidsonu, ki, kot smo nedavno poročali, beleži padec prodaje in 32-odstotni padec tečaja delnic. Prav tako so cene motociklov dosegle absolutni rekord.

 

 

Od Trumpa je takoj prišel odgovor v obliki nove grožnje: uvedba 200-odstotnih carin na evropska vina, šampanjce in druge alkoholne pijače. To je avtomatsko povzročilo padec delnic LVMH, ki ima v lasti znamke šampanjcev, kot so Moët & Chandon in Veuve Clicquot. Vrednost delnic je upadla za 2,2 odstotka. Delnice proizvajalca konjaka Remy Cointreau so zabeležile 4,5-odstotni padec, medtem ko je vrednost delnic konkurenčnega proizvajalca alkoholnih pijač Pernod Ricard je upadla za 3,6 odstotka.

Čeprav carine v tem kontekstu sprva prizadenejo luksuzne blagovne znamke in podjetja, bodo kot v vsaki vojni najbolj trpeli navadni ljudje. Tukaj je opisano, kako.

Kupci v prestižni mestni četrti Salamanca v Madridu. Foto: Emilio Parra Doiztua-Bloomberg

 

Zvišanje cen luksuznih izdelkov

Povišanje carin in pritisk na globalne dobavne verige že povzročata rast cen. Študija Nacionalne zveze trgovcev na drobno kaže, da bi predlagane carine lahko zmanjšale kupno moč Američanov za kar 78 milijard dolarjev letno. Raziskava je pokazala, da bodo stroški, ki jih morajo trgovske verige prevzeti, preveliki, da bi jih same nosile, zaradi česar bodo maloprodajne cene izdelkov narasle.  Vendar to ne bo prizadelo samo potrošnikov v Ameriki, temveč tudi globalno. Poglejmo, zakaj.

Znano je, da en izdelek potuje skozi različne geografske regije, preden pride do končnega kupca. Povečani stroški proizvodnje za azijske proizvajalce bi lahko privedli do višjih veleprodajnih in maloprodajnih cen po vsem svetu. Trgovci, ki nabavljajo blago in surovine iz držav, prizadetih s Trumpovimi carinami, bi se lahko soočili s povečanjem stroškov in zamudami.

Primer: Če znamka nabavlja obleke ali surovine za obleke od proizvajalca iz Kitajske, bi povečani stroški proizvodnje zaradi ameriških carin lahko prisilili dobavitelja, da poveča cene na svetovni ravni, kar bi neposredno vplivalo na končne kupce.

Luksuzne znamke kot so Chanel, Tiffany in Louis Vuitton so že povišale cene. Chanel je povečal cene za 5,4 odstotka. Na primer, najbolj znani usnjeni izdelek, Chanel torbica na preklop, je od leta 2010 postala trikrat dražja, medtem ko sta Lady Dior torbica in Louis Vuitton Keepall dvakrat dražji. Tiffany in Richemont, vodilna v segmentu luksuznega nakita, sta povečala cene za 8 odstotkov.

Vodilna luksuzna podjetja so se odzvala na možne dodatne carine za izvoz iz Evrope, s katerimi Trump grozi od januarja. "Če se carine povečajo, bomo tudi mi povečali cene našega blaga," je izjavil Axel Dumas, izvršni direktor Hermèsa, ob objavi rezultatov podjetja prej letos.

Izvršni direktor Keringa, Francois-Henri Pinault, je izjavil, da njihove znamke (Gucci, Yves Saint Laurent, Balenciaga) ne nameravajo seliti proizvodnje iz Evrope, s poudarkom, da je oznaka "Made in EU" bistvena za ohranjanje prestižnega slovesa luksuznih izdelkov. Vendar bodo morali luksuzni brendi pri surovinah predvideti povišanje cen. Na primer, Gucci bi lahko doživel večje stroške proizvodnje v segmentu usnjene galanterije, če se njihov dobavitelj v Indiji sooča s povečanimi carinami na usnje in tkanine.

Foto: Daniele Venturelli/Getty Images

 

Bernard Arnault, ustanovitelj in izvršni direktor največjega luksuznega konglomerata na svetu, LVMH, je že preselil del svojih proizvodnih zmogljivosti v ZDA, ki so, za Francijo in Italijo, njihov največji proizvodni center. Louis Vuitton izdeluje torbice in manjšo usnjeno galanterijo v obratih v Teksasu in Kaliforniji. Tiffany oblikuje in proizvaja v ZDA, medtem ko LVMH ima v lasti vinograde v dolini Napa v Kaliforniji. Arnault je že leta 2019 izpolnil obljubo, da bo povečal proizvodne zmogljivosti v ZDA, z odprtjem tovarne v Teksasu. Ni presenetljivo, da se "Volk v kašmirju" trudi ohraniti dolgoletne dobre odnose z družino Trump, saj LVMH na ameriškem trgu ustvari 25 odstotkov svojih prihodkov. To je drugi največji trg, takoj za Azijo, kjer je največji luksuzni konglomerat na svetu ustvaril 28 odstotkov prihodkov v letu 2024.

Vendar to ne prizadene samo premium znamk. Znamke, ki se zanašajo na proizvodnjo velikih količin z nizko maržo, bi se lahko soočile še z večjimi izzivi in dodatnim povečanjem stroškov za 15 odstotkov pri uvozu iz Kitajske v Evropo. Tu je tudi težava zamud od tri do štiri tedne zaradi prilagajanja dobavne verige novim ukrepom. Inditex, v okviru katerega posluje znamka Zara, je že preselil del proizvodnje na Portugalsko, da bi ohranil konkurenčnost cen in učinkovitost.

Ogroženih na stotisoče delovnih mest

Carine bodo "ustvarile delovna mesta, kakršnih še nismo videli," je dejal Trump med skupnim zasedanjem Kongresa. Čeprav so carine zastavljene kot način za spodbujanje domače proizvodnje, ekonomski strokovnjaki opozarjajo, da bi bili učinki lahko nasprotni. V članku za Bloomberg analitiki navajajo, da stroške vzajemnih carin proti ZDA na koncu nosijo potrošniki in podjetja, ki uporabljajo uvožene surovine. Učinek višjih cen zmanjšuje proračun gospodinjstev, znižuje realne plače in upočasnjuje gospodarsko rast, pojasnjujejo.

"Tudi če bi bili kupci pripravljeni sprejeti višje cene, bodo carine verjetno pomenile tudi manj delovnih mest v Ameriki. Ko stroški rastejo, povpraševanje upada. Nižje povpraševanje zmanjšuje proizvodnjo, kar vodi do zmanjšanja zaposlenosti." Z udarcem iz Evrope bodo učinki še hujši, napovedujejo.
 

Foto: Krisztian Bocsi-Bloomberg

 

Navajajo se tudi zgodovinski primeri v podporo tezi, da carine zmanjšujejo konkurenco, s čimer domačim podjetjem olajšajo preživetje s slabšimi izdelki in manjšo učinkovitostjo. Na primer, carine, uvedene na tuja vozila v sedemdesetih in osemdesetih letih, so ameriške avtomobilske proizvajalce zaslepile glede potrebe po inovacijah – tako pri oblikovanju vozil kot tudi v proizvodnji – kar je japonskim konkurentom omogočilo prednost. Avtomobilska industrija je ena najbolj prizadetih na obeh sprtih straneh. Porsche je že napovedal, da bo odpustil 10 odstotkov svoje delovne sile. Ukinitev 3.900 delovnih mest do leta 2029 je nemški proizvajalec napovedal kot neposredno posledico carin in zmanjšanega povpraševanja v Aziji.

Nič bolj optimistična ni slika za proizvajalce premium alkoholnih pijač. Kar 35 odstotkov celotne proizvodnje francoskega konjaka se izvozi v ZDA. ZDA so tudi vodilna uvoznica premium francoskih kozmetičnih in parfumskih izdelkov, z izvozom v vrednosti 2,8 milijarde evrov, kar predstavlja 12,6 odstotka celotnega izvoza, po podatkih Francoske zveze lepotne industrije (FEBEA).

Francoska industrija budno spremlja ameriške napovedi," je pojasnil Emmanuel Guichard, glavni predstavnik FEBEA.  Industrija "se zatrese vsakič, ko Donald Trump objavi na X," je dejal.

Vse te spremembe bodo vplivale tudi na maloprodajo, s tem pa tudi na manjši zaposlitveni potencial v tem sektorju. Trije največji svetovni luksuzni konglomerati so lani v Evropi odprli le 29 trgovin, kar je 20-odstotni padec v primerjavi z letom 2023 in zadnji pokazatelj upočasnitve na tem področju.

LVMH je odprl 15 trgovin, medtem ko je Richemont odprl 11, Kering pa le tri. Za primerjavo, ta tri podjetja so v letu 2023 skupaj odprla 36 trgovin. Skupno je bilo lani odprtih le 83 trgovin premium znamk, kar je upad v primerjavi s 107 odprtimi v letu 2023. Uvajanje carin bo po napovedih stanje le še poslabšalo.

Foto: Balint Porneczi-Bloomberg

 

Ali obstaja zmagovalec?

Čeprav se zdi, da v tej vojni vsi izgubljajo, obstajajo tudi priložnosti za določene regije in sektorje. Zaradi rasti carin lahko številna luksuzna podjetja preusmerijo proizvodnjo v Evropo, da bi se izognila dodatnim stroškom. Na primer, Turčija, Portugalska in Vzhodna Evropa postajajo še privlačnejša proizvodna središča, ker niso prizadeta s carinami, kakovost in hitrost proizvodnje pa jim omogočata konkurenčnost. To bi lahko ustvarilo nove možnosti tudi za balkansko regijo in tovarne, ki opravljajo dejavnost pogodbene proizvodnje za velike evropske znamke, da bi podvojile obseg posla.

Foto: Justin Sullivan/Getty Images North America

 

Nato bi lahko višji stroški izdelkov iz Azije spodbudili trgovce, da se obrnejo k bolj trajnostnim alternativam glede surovin. Okolju prijazne tkanine in etična proizvodnja lahko privabijo mlajše generacije, kot sta generacija Z in milenijci, ki so že tako občutljivi glede trajnosti.

Pričakuje se tudi, da bi višji stroški za nove izdelke lahko povečali povpraševanje po rabljenih in vintage oblačilih. Spletne platforme, kot so Depop, Vinted in eBay, beležijo rekordno rast. Blagovne znamke bi lahko izkoristile trend krožne mode.

Kar zadeva distribucijske kanale, se predvideva, da bodo trgovci vse bolj usmerjeni v neposredno prodajo prek TikToka, Instagrama in podobno. Poznavalci digitalnega trženja bodo zato v medijih bolj iskani sogovorniki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar