Tehnološki minimalizem v trendu: nas čaka vrnitev ‘neumnih’ telefonov?

Tehnološki minimalizem dobiva vse več privržencev kot odgovor na digitalno prezasičenost, utrujenost od ekranov in občutek stalne dosegljivosti. V času, ko meje med delom in zasebnim življenjem postajajo vse bolj nejasne, se vse več ljudi odloča za zavestno uporabo tehnologije – manj, a bolj smiselno.

Stalni zvoki obvestil, ekrani v vsakem segmentu življenja in pričakovanje, da bomo na voljo 24 ur na dan, so postali vsakdanjik sodobnega delovnega in zasebnega okolja. Kot odgovor na to se vse več posameznikov in podjetij obrača k tehnološkemu minimalizmu – konceptu, ki pomeni uporabo zgolj tiste tehnologije, ki prinaša resnično vrednost, ob zmanjševanju digitalnega šuma.

Vsi se spomnimo kultne Nokie 3310. Zanimivo je, da ta legendarni telefon, brez aplikacij in neskončnega drsenja po zaslonu, postaja simbol novega načina življenja, ki daje prednost prisotnosti, osredotočenosti in duševnemu miru. Za vse, ki želijo ostati dosegljivi, a ne moteni, Nokia 3310 ponuja preprostost, ki je danes postala razkošje.

Odločitev za uporabo »neumnega« telefona ni več ekscentričnost, temveč zavestna strategija za umik iz digitalne vseprisotnosti in postavljanje meja med resničnim in virtualnim. Tehnološki minimalizem ne pomeni zavračanja tehnologije, temveč selektiven in zavesten pristop k njeni uporabi.

To se kaže v izbiri enostavnejših naprav, aplikacij brez oglasov in motečih funkcij, pa tudi v vračanju k analognim navadam, kot so pisanje zapiskov na papir, uporaba mehanskih ur in načrtovanje časa brez zaslonov.

Minimalistični pristop k tehnologiji vključuje tudi tehniko digitalnega razstrupljanja – časovno omejevanje uporabe naprav, zapiranje računov na družbenih omrežjih ali preživljanje dni brez dostopa do interneta.

 

Zamislite si dan brez dostopa do interneta. Foto: Depositphotos

 

 

Vse več podjetij prepoznava pomen postavljanja digitalnih meja. Po svetu se vse pogosteje uvaja pravilo, da zaposleni ne smejo biti kontaktirani izven delovnega časa, razen v primeru "nujne potrebe". Ni nam treba daleč – zanimivo je, da ima Slovenija zakon, ki ščiti delavce pred stikom s strani nadrejenih zunaj delovnega časa.

Bosna in Hercegovina takšnega zakona sicer še nima, a mnogi zaposleni (ki si to lahko privoščijo) – si ga uvajajo sami. Veliko jih po koncu delovnika izklopi službene telefone in na svoj način poišče način, kako se odklopiti od dela – po osmih opravljenih urah. Enako velja tudi v času dopusta. Službeni telefon se vklopi šele na dan vrnitve v pisarno.

Po svetu so pravila, kot so prepoved pošiljanja e-pošte zunaj delovnega časa, dnevi brez spletnih sestankov ali spodbujanje koriščenja letnega dopusta brez poslovne komunikacije, vse pogosteje del internih politik, katerih cilj je zaščita duševnega zdravja zaposlenih.

 

Zdi se, da je tehnološki minimalizem tu zato, da ostane. Foto: Depositphotos

Čeprav se tehnološki minimalizem včasih dojema kot trend, rezerviran za določene družbene skupine, njegov širši vpliv postaja vse bolj viden skozi naraščajočo potrebo po nadzoru nad lastnim časom, pozornostjo in zasebnostjo. V digitalnem gospodarstvu, ki spodbuja nenehno povezanost, lahko sposobnost izklopa postane ključna za dolgoročno blaginjo.

Ker se tehnologija še naprej razvija, bo verjetno rasla tudi zavest o potrebi po njeni bolj premišljeni uporabi. V tem kontekstu tehnološki minimalizem ne deluje kot minljiva moda, temveč kot dolgoročen odgovor na izzive sodobnega življenjskega sloga.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar