Dan Podjed: 'Vodovodarja, pleskarja ali zidarja umetna inteligenca še lep čas ne bo nadomestila'

Čeprav smo tudi tokratni praznik dela obeležili s kresom, je pomen prvega maja med Slovenci začel izgubljati nekdanji sijaj.

Z antropologom Danom Podjedom sva se pogovarjala o položaju slovenskega delavstva in aktualnih izzivih, ki spreminjajo razumevanje oziroma status dela. Globalizacija, digitalizacija in sodobne ekonomske politike imajo velik vpliv na sodobnega delavca, umetna inteligenca pa najbolj ogroža uradnike, menedžerje in kreativne poklice.

Kako se je praznik dela oblikoval skozi čas in kakšna je njegova simbolika v različnih kulturah?

Praznik dela praznujemo v spomin na čikaške demonstracije v drugi polovici 19. stoletja, ko so se tamkajšnji delavci kolektivno zavzeli za svoje temeljne pravice, vključno z osemurnim delovnikom. Prav v ZDA tega praznika ne praznujejo, medtem ko se je drugje po svetu preoblikoval v pomembno obeležitev delavskih pravic. Precej mogočno – vključno s paradami – slavijo ta praznik v nekdanjih socialističnih državah.

Kako pomemben je praznik dela za Slovence?

Prvi maj je bil v socialistični preteklosti, torej v kontekstu nekdanje Jugoslavije, pomemben praznik, saj je obeleževal povezanost z delavstvom drugje po svetu. V zadnjih letih pa je – tako se zdi – začel nekoliko izgubljati sijaj. Morda tudi zato, ker se postopno razblinja smisel dela in delavstva.

Morda veste, od kje izvira običaj s kresom?

Kresovanje je bilo v preteklosti povezano predvsem s slavljenjem poletnega solsticija, ko se je začel dan krajšati, noč pa daljšati. Iz tistih časov še vedno poznamo pregovor: "O kresi se dan obesi." Ob koncu 19. in predvsem v 20. stoletju pa se je kresovanje prestavilo v prvomajski čas in se povezalo s "priročnim" praznikom dela.

Kakšen je status slovenskega delavca dandanes?

Precej manj kot v preteklosti se delavci zavedajo svojih pravic, hkrati pa je vse več izrabljanja tujih delavcev, ki se jih včasih obravnava precej nehumano. Nanje se gleda izključno kot delovno silo in ne kot ljudi.

So delavci danes bolj ali manj spoštovani kot nekoč?

Morda se manj kot v preteklosti zavedamo, kdo delavci sploh so, kdaj smo v delovnem razmerju in kaj pomeni delo. Tudi zato se spoštovanje delavstva postopno izgublja.

Med slovenso govorečimi prebivalci je vse težje dobiti delovno silo. Depositphotos

Kako pa na delavce vpliva globalizacija? So delavci postali bolj ali manj skromni?

Globalizacija bistveno vpliva na pretok delovne sile, to pa se tudi v Sloveniji precej očitno pozna predvsem na področjih fizičnega dela in turizma, na primer na gradbiščih, v gostinstvu itd. S tem dejstvom je povezanih tudi precej "medkulturnih" nesporazumov in zadreg, ko se slovenski gostje v restavracijah zgražajo, da jih strežejo tujci. Hkrati pa je med slovensko govorečimi prebivalci vse težje dobiti delovno silo.

Kako sodobne ekonomske politike (varčevanje, fleksibilizacija trga dela) vplivajo na identiteto delavcev?

Predvsem te ekonomske politike vplivajo na občutek nenehne prekarnosti, torej začasnosti in nerednosti dela. Medtem ko starejše generacije takšnega načina dela niso bile vajene, se zdi mlajšim samoumevno, da živijo v nenehni negotovosti.

Kakšne posledice ima digitalizacija in uvedba umetne inteligence na delavce oziroma na razumevanje dela?

Na tem področju se je zgodil zanimiv obrat. Pred desetletjem smo še razpredali, kako bo umetna inteligenca najprej ogrozila fizične delavce, t. i. modre ovratnike, kot jim nekoliko slabšalno pravijo. Zgodilo pa se je ravno obratno: s prihodom umetne inteligence, predvsem velikih jezikovnih modelov, kakršen je ChatGPT, so postali najbolj ogroženi t. i. beli ovratniki, torej uradniki in menedžerji pa kreativni in miselni poklici, na primer tekstopisci v oglaševanju, znanstveniki, novinarji … Vodovodarja, pleskarja ali zidarja, kot kaže, umetna inteligenca še lep čas ne bo nadomestila. Če ne verjamete, lahko prosite ChatGPT, če lahko popravi odtok pod kuhinjskim koritom. Verjetno bo umetna inteligenca nekaj že odgovorila, a odtok bo vseeno ostal pokvarjen.