Makedonija se počasi, ampak brez dvomov, preoblikuje v digitalno družbo. Glavno vlogo pri tem imajo banke, zavarovalnice in narodna banka, ki kot regulator spodbuja razvoj na tem področju. Na konferenci Consumer Trends, ki jo je v Skopju organizirala Bloomberg Adria, so panelisti na razpravi Digitalna transformacija: izbire, vpliv in nove priložnosti, govorili o tem, kako daleč je proces digitalizacije, kaj prinaša državljanom in podjetjem ter kaj pričakovati v naslednjih petih letih.
Novi akterji bodo povečali konkurenco
Igor Veličkovski, direktor oddelka za finančne trge in plačilne sisteme pri Narodni banki, je dejal, da se digitalizacija plačil že dolgo odvija in se bo še okrepila. Glavna gonila razvoja so banke in fintech sektor. Po njegovih besedah je nova regulativa že uvedena, Nacionalna banka pa intenzivno komunicira s potencialnimi akterji na trgu.
"Izdali smo pet licenc obstoječim ponudnikom po novi regulativi, pogovarjamo se pa tudi z novimi fintech igralci iz regije in EU. Njihov prihod bo povečal konkurenco ter omogočil nove plačilne metode in digitalne denarnice, ki uporabljajo QR kode," je povedal Veličkovski.
Preberi še
Trgovina prihodnosti: bodo blagajne in prodajalce zamenjali avtomati in senzorji?
Kako se trgovci prilagajajo spremenjenim navadam kupcev in tehnološkemu napredku?
23.05.2025
Najprej bo pomočnik, potem član uprave NLB
Sedmi član uprave NLB bo Reinhard Höll, ki še čaka na dovoljenje ECB.
02.06.2025
Po prvem trimesečju: bodo blue chipi Ljubljanske borze uresničili cilje?
Štirje blue chipi od osmih po prvih treh mesecih presegli 40 odstotkov načrtovanega čistega dobička.
27.05.2025
Potrošniška posojila: Je čas za spremenljivo obrestno mero?
V štirih bankah je potrošniško posojilo s spremenljivo obrestno mero cenejše od posojila s fiksno.
15.05.2025
Igor Veličkovski/ Foto:Bloomberg Adria
Povedal je, da obstaja trend naraščajočih digitalnih plačil in širjenja digitalnega plačilnega omrežja v trgovini.
"Elektronska plačila so v letu 2024 narasla za 40 odstotkov, kar je zgodovinska rast od leta 2016. Veliko jih je opravljenih prek mobilnih aplikacij. Število transakcij na prebivalca se je od leta 2016 do lani povečalo za petkrat," je povedal Veličkovski.
Po njegovem mnenju prihaja tudi do znižanja bančnih provizij za digitalna plačila pri trgovcih, kar je v veliki meri odvisno od velikosti trgovca in prometa. Veličkovski verjame, da bo povečana konkurenca v prihodnosti prinesla alternativne rešitve in dodatna znižanja.
Pričakuje, da se bo trg digitalnih denarnic razvil v treh do petih letih. Te bodo omogočale, da bosta potrošnik in trgovec v istem programskem okolju. Trgovci bodo imeli dostop do denarja takoj, namesto v nekaj dneh.
Kar zadeva varnost digitalnih plačil, pravi, da ima Narodna banka pomembno regulatorno vlogo. Poudaril je, da je novi regulatorni okvir uvedel obveznost identifikacije plačnika oziroma okrepljene avtentifikacije, kar omogoča banki uporabo dveh do treh preveritvenih dejavnikov.
"Močnejša avtentifikacija povečuje varnost, pomembno pa je tudi, da državljani ne delijo PIN številk in drugih podatkov z bližnjimi, preko spleta ali po telefonu, ter da so previdni pri spletnem nakupovanju," je dejal Veličkovski.
Vse več strank noče obiskovati banke
Sanel Kusturica, predsednik uprave Sparkasse Banka AD Skopje, pravi, da so banke, tiste, ki vodijo in spodbujajo proces digitalizacije. Glavni razlog za to je, da stranke ne želijo več hoditi v banko in se "družiti" z bančnimi uslužbenci. Po njegovem mnenju imajo banke več znanja o digitalizaciji in bodo dale velik prispevek k celotnemu procesu v družbi.
"A banke tega ne morejo same, država ima svojo vlogo, preko regulacije in s spodbujanjem negotovinskega plačevanja, torej v boju proti sivi ekonomiji," pravi Kusturica.
Dodaja, da je v celotnem procesu zelo pomembno vedeti, kje se Makedonija nahaja na poti digitalne preobrazbe. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, kako digitalno pismeni so ljudje, kakšna je infrastruktura in omrežje podjetij ter javne uprave, kot tudi distribucija nasploh. Poudaril je, da ima Makedonija po indeksu digitalizacije oceno 25, medtem ko ima EU oceno 60.
Sanel Kusturica/ Foto: Bloomberg Adria
"Treba je upoštevati, da se zdaj le šest odstotkov maloprodaje izvaja prek spleta in da ima le osem odstotkov podjetij spletne trgovine," pravi Kusturica.
Dejal je, da banke spodbujajo ta proces in da je mobilno bančništvo prihodnost.
"Prek mobilnega bančništva bo prišlo do polne interakcije med bankami in strankami. Vendar pa stranke pričakujejo neko obliko personalizacije, torej da so nekaj posebnega. Banke bodo morale imeti zelo močne kontaktne centre, poslovalnice pa se bodo preoblikovale v svetovalna središča. S t.i. pristopom DNK bodo banke strankam nudile kakovostno svetovanje," je povedal Kusturica.
Storitve 24/7
Katerina Janković, članica uprave NLB Banka, je povedala, da se zaradi tehnološkega napredka spreminja način dela, spreminjajo se pričakovanja strank in celo bančnih uslužbencev.
"Pričakuje se, da bodo banke ponujale storitve digitalno, da bodo na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu in dostopne od kjerkoli. Ta digitalizacija je vključena v strategijo transformacije NLB, katere vizija je postati popolnoma digitalna banka," je povedala Janković.
Po njenih besedah to ne pomeni, da poslovalnice ne bodo več obstajale, temveč da bodo njihovi zaposleni opravljali svetovalne vloge za vse kompleksnejše storitve.
"Že zdaj je mogoče pridobiti kredit prek aplikacije, imamo digitalne denarnice, vendar pa moramo, da bi strankam olajšali uporabo, zagotoviti kakovostno podporo," pravi Janković.
Pričakuje pomembne spremembe v prihodnosti z uvedbo umetne inteligence, ki bo omogočila bolj personalizirane storitve in večjo vključenost. Po njenih besedah bo večji poudarek na uporabi podatkovnih baz za prepoznavanje potreb strank, da bi jih proaktivno zadovoljili, namesto da čakajo na njihove zahteve. Pravi, da je cilj, da ima banka svetovalno vlogo, ki bo omogočila rast strank.
Kar zadeva kibernetsko varnost in grožnje, meni, da je pomembno, da se z državno pomočjo skupno omogoči digitalizacija vseh storitev in zagotovi varnost.
Popolnoma digitalna izkušnja zavarovanja
Marija Tomeska, predsednica uprave Eurolink Insurance, pravi, da je ekosistem zavarovalniške industrije zelo tradicionalen in deluje s papirji in podpisi.
"Kot avstrijsko podjetje v Makedoniji smo naredili korak naprej in, vodeni z potrebami strank, ustvarili platformo 'Eurolink 360', ki je naš največji poskus digitalizacije storitev. Stranke zdaj ne potrebujejo več hraniti dokumentov doma ali v sefih, temveč jih lahko pregledajo in upravljajo prek mobilnega telefona. Lahko spremenijo način plačila in celo vložijo odškodninski zahtevek prek spleta. Zavarovanje je ves čas v rokah strank," pravi Tomeska.
Marija Tomeska/ Foto: Bloomberg Adria
Meni, da je treba upoštevati tudi faktor zniževanja stroškov, ki ga prinaša digitalna preobrazba.
"Vizija je popolnoma digitalna zavarovalniška izkušnja. Uporabljali bomo več umetne inteligence za uvajanje pametnih pogodb, ki bodo s pomočjo verižne tehnologije (blockchain) omogočile takojšnje izplačilo odškodnin," pravi Tomeska.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...