Od skorajšnjega bankrota do lova za Nvidio: zgodba velikega preobrata AMD

Razmah umetne inteligence je v vesolje izstrelil ameriško Nvidio, pa tudi številna druga podjetja. Mednje vsekakor lahko štejemo čiparja Advanced Micro Devices (AMD). Družba, ki je bila v preteklosti tik pred bankrotom in večno na drugem mestu, si danes reže zajeten kos umetnointeligenčne pogače. Kako jim je uspel velik preobrat?     

Ko je vodja ameriške družbe AMD Lisa Su decembra 2024 od revije TIME prejela ugledno nagrado direktorica leta, je bila delnica družbe vredna približno 127 dolarjev. V manj kot letu od tega je narasla na 256 dolarjev, več kot 100-odstotno povečanje vrednosti. Oktober je bil za AMD najboljši mesec na borzi v skoraj 25 letih – podjetje je denimo potrebovalo 19 let, da je vnovič doseglo najvišjo vrednost delnic iz leta 2000.

Pod vodstvom Su, ki je leta 2014 prevzela popoln nadzor nad podjetjem in postala prva ženska izvršna direktorica proizvajalca čipov v ZDA, je podjetje v težavah spremenilo svojo smer. V času njenega prevzema so delnice AMD nihale okoli treh dolarjev, daleč od višav zgodnjih 2000-ih, ki so se končale s pokom pikakom balona. Podjetju se je pridružila leta 2012 kot višja podpredsednica in generalna direktorica iz ameriškega čiparja Freescale Semiconductor.

Njeno gospodarjenje družbe je bilo tako uspešno, da je lansko jesen prestižna poslovna šola univerze Harvard svoje študente pričela poučevati o njenem vodenju AMD kot dobro študijo primera. Številke govorijo same zase.

AMD je danes eden največjih dobičkarjev razcveta umetne inteligence. Delnice, ki so se lani pocenile za 18 odstotkov, so letos vrednost podvojile, kar je dovolj za osmo mesto na lestvici indeksa S&P 500. Toda kako je prišlo do tega, še posebej po burnih obdobjih izgub pred dvema desetletjema?

Večdesetletna bitka z Intelom

Podjetje Advanced Micro Devices je bilo ustanovljeno leta 1969 kot še en odcep družbe Fairchild Semiconductor, pionirja proizvodnje tranzistorjev in integriranih vezij, v Silicijevi dolini. Ustanovitelj Jerry Sanders je stavil, da je na trgu prostor za novega ponudnika logičnih in pomnilniških čipov.

Preden je ustanovil AMD, je Sanders bil tehnološki vagabund. Delal je pri obrambnem podjetju Douglas Aircraft, Motoroli in nato Fairchildu, ki se mu je pridružil leta 1961. Od leta 1969 do upokojitve leta 2002 je bil predsednik in izvršni direktor AMD.

Bloomberg Mercury

 

Družbo je nekaj let po odhodu Sandersa doletela kriza, posledica dolgotrajnega procesa nespametne širitve. Takoj po zmagi nad Intelom s svojim mikroprocesorjem Athlon 64 je AMD prevzel dodatne stroške, ki jih ni mogel nositi – milijarde, vložene v najsodobnejše tovarne in 5,4 milijarde dolarjev za nakup družbe ATI leta 2006 –, ravno v času, ko je njegov najbližnji konkurent Intel lansiral nove zmogljive centralne procesne enote Core. Podjetje je v tem času skoraj bankrotiralo.

AMD je zaostal, doživel erozijo tržnega deleža in trajne operativne izgube v kapitalsko intenzivnem proizvodnem modelu, ki si ga ni mogel več privoščiti. Na začetku prejšnjega desetletja se je AMD osredotočil na polprilagojene čipe za konzole Sony in Microsoft, ki so prinašali stabilen, čeprav ne spektakularen denarni tok.

To nas pripelje v dobo Lise Su. Direktorica je prepoznala, da je največje orožje AMD vedno bil razvoj zmogljivih procesorjev, pri čemer je želela, da njihove nove centralne procesne enote (CPU), njihov paradni izdelek, morajo biti 40 odstotkov hitrejši od prejšnjih generaciji, hkrati pa je pogledovala v smer razvoja čipov za prvi eksaskalni superračunalnik na svetu, stroj, ki je zmožen opraviti en kvintilijon operacij na sekundo.

Bloomberg

 

Kljub novi strategiji in zagonu pa je AMD v prvih letih njenega direktorovanja še vedno plesal ob finančnem robu. Su je zato kupovala čas: z donosnimi posli za igralne konzole in licenciranjem delov arhitekture kitajskemu konzorciju je zagotovila denarni tok, ki je podjetju omogočil preživetje, čeprav se je del teh odločitev kasneje izkazal za politično in regulativno tveganega.

Su je načrt AMD zasnovala tudi na arhitekturi Zen – družini mikroarhitektur računalniških procesorjev podjetja –, ki je bila prvič predstavljena februarja 2017. Ko sta bila leta 2017 na trg lansirana še procesorja Ryzen in Epyc z večjo zmogljivostjo, je AMD ponovno dosegel celoletno dobičkonosnost.

Medtem je Intel, glavni konkurent AMD, začel zaostajati. Njegovi novi procesorji za oblak so zamujali, čipi AMD pa so veljali za najboljše. Z vsako novo generacijo procesorjev Zen je delež družbe na trgu procesorjev za oblak naraščal – danes znaša 34 odstotkov. Tržna vrednost AMD je leta 2022 presegla vrednost Intela.

Številka 2

AMD je danes eden vodilnih svetovnih oblikovalcev procesorskih čipov, ki poganjajo tako osebne računalnike kot podatkovne centre, ogromna skladišča strežnikov, ki omogočajo delovanje podjetij, kot so Google, Meta in Microsoft. Je tudi oblikovalec vrhunskih grafičnih procesorjev oziroma GPU-jev, specializiranih čipov, ki se uporabljajo za ustvarjanje in zagon programov umetne inteligence. Uradno poslanstvo podjetja je ustvarjati in zagotavljati najboljše visokozmogljive računalniške izdelke in rešitve na svetu različnim trgom strank.

Podjetje posluje na trgu, ki je izjemno odvisen od zunanjih dejavnikov, na katere nima vpliva. Na poslovanje družbe iz Kalifornije vpliva varnost Tajvana, kjer se proizvajajo njeni najboljši čipi, napredek na področju umetne inteligence in drugih motenj na trgu. Rast v zadnjih letih poganja predvsem segment podatkovnih centrov, ki jih rabijo čedalje bolj lačna AI podjetja.

Kljub vsemu napredku pa AMD še vedno ostaja oddaljena številka 2 v ameriški industriji polprevodnikov. Ko je AMD po levi končno dohiteval in nato celo prehitel večnega tekmeca Intel, je oba po odstavnem pasu prehitela trenutno najbolj vredna družba na planetu, Nvidia.

Nvidia dominira na trgu, saj je od približno 32,6 milijarde dolarjev prodanih procesorjev in pospeševalnikov umetne inteligence za podatkovne centre v zadnjem četrtletju 2024 osvojila približno 85 odstotkov trga, medtem ko je AMD predstavljal približno šest odstotkov. Z Nvidio ima direktorica Su tudi osebne vedi, saj čiparja iz Kalifornije vodi njen bratranec Jensen Huang.

Bloomberg

 

Tako kot njen bratranec je tudi Su znana kot stroga in neusmiljena menedžerka. 55-letna vodja čiparja organizira sestanke ob vikendih in je med svojimi menedžerji znana po tem, da želi na jutranjih sestankih razpravljati o podrobnostih dolgih dokumentov, ki so bili razposlani po polnoči. Ko prototipni čipi prispejo iz tovarne, pogosto osebno odide v laboratorij, da pomaga pri njihovem pregledu, je o njej pisala revija TIME.

Občuduje jo tudi ustanovitelj podjetja, zdaj 89-letni Sanders. "Za to delo ne bi mogli najti bolj usposobljene osebe," je povedal za revijo. Ali ima vse, kar je potrebno, da nekega dne premaga Nvidio? "O tem niti ne dvomim," odgovarja.

Borzni in poslovni rekordi

AMD je danes eno od podjetij z najvišjim razmerjem P/E v indeksu S&P 500. Multiplikator čistega dobička ali kazalnik P/E je razmerje med tržno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico (EPS). Trenutno znaša 146,47, izračunano pa je na podlagi trenutnega dobička na delnico (EPS) v višini 1,75 USD in cene delnice v višini 256,33 dolarja. Razmerje P/E se je v primerjavi s povprečjem zadnjih štirih četrtletij, ki je znašalo 106,7, povečalo za 37 odstotkov. Kljub temu je daleč od rekorda, ki je septembra 2023 znašalo 856,83 (kaj pomeni visok P/E, smo pojasnili na povezavi).

Glavni katalizator rasti AMD je umetna inteligenca, predvsem širjenje z njo povezane infrastrukture podatkovnih centrov. Na začetku oktobra sta OpenAI in AMD napovedala večletni sporazum o dobavi procesorjev, s katerim bodo v podatkovne centre podjetja za ChatGPT prišlo skupno šest 6 gigavatov procesorjev AMD. Podjetje je prav tako napovedalo partnerstvo z oblačnim velikanom Oracle in ameriškim ministrstvom za energijo.

Pred dnevi je AMD poročal tudi o poslovanju v tretjem četrtletju. Kljub temu, da je objavil prihodke v višini 9,2 milijarde dolarjev, kar predstavlja 36-odstotno medletno povečanje in pomeni veliko prelomnico, so delnice družbe celo upadle, kar še dodatno povečuje zaskrbljenost zaradi AI balona.