Mit o nesmrtnosti: lahko milijarderji premagajo usodo?

V prvi sezoni HBO-jeve serije Nasledstvo (Succession) sin poskuša očeta izriniti z vrha medijskega imperija, družinski patriarh Roy pa se na nastalo krizo odzove tako, da organizira družinsko terapijo s priznanim terapevtom. Srečanje se konča precej drugače, kot je bilo načrtovano: psihoterapevt pristane v bolnišnici, potem ko se z glavo požene v plitvejši del bazena, družinske napetosti in zamere pa medtem izbruhnejo na plano.

Popularna kultura nas že dolgo opominja, da z denarjem ni mogoče kupiti rešitve za disfunkcionalne družinske odnose. Motiv ima skoraj mitske razsežnosti, od Ojdipa do številnih drugih zgodb, v katerih se fikcija pogosto nevarno približa resničnosti. Tudi terapija je navsezadnje le sodoben način, kako odložiti soočenje z eno samo usodno besedo: usodo.

Umor očeta, ošabnost, razkošne rehabilitacijske klinike za premožne ... Vse to bo zvenelo znano tistim, ki spremljajo špansko preiskavo smrti Isaka Andica, milijarderja in ustanovitelja modne skupine Mango, ki ima po svetu približno 2.700 trgovin. Andic je 14. decembra 2024 umrl po padcu v gorah nad Barcelono, ko se je na pohod odpravil s sinom in domnevnim naslednikom. Maja letos so njegovega sina Jonathana Andica v okviru preiskave smrti aretirali zaradi suma umora. Preiskovalci naj bi opozorili na neskladja v njegovem pričanju po dogodku, ki je bil sprva opisan in tudi širše sprejet kot nesreča. Jonathan Andic zanika kakršno koli vpletenost, po plačilu milijona evrov varščine pa so ga izpustili na prostost.

Jonathan Andic. Foto: Bloomberg

Dramo dodatno zaostruje domnevna vloga psihologinje, ki je delala za premožne in slavne ter se pojavila pred sodnikom, ki vodi postopek, zaprt za javnost. Čeprav Julia Luderwaldt menda ni imela dovoljenja za opravljanje dejavnosti v Španiji, si je ustvarila sloves strokovnjakinje, h kateri so se po pomoč ob osebnih krizah obračali športni zvezdniki in člani kraljevih družin. Šlo je za ekskluziven krog klientov, med katerimi je bil tudi Jonathan Andic.

Za mnoge v Kataloniji je Mango največji korporativni uspeh, kar jih je bilo doseženih. Brais Lorenzo Couto/Bloomberg

Španski največji mediji se pri poročanju o zaslišanjih sklicujejo na vire, seznanjene s primerom. Po njihovih navedbah je psihologinja skušala Jonathanu pomagati prekiniti "čustvene vezi, ki so določale njegovo vsakdanje življenje in mu preprečevale, da bi šel naprej". Pri tem naj bi šla pri obravnavi metafore "očetove smrti" zelo daleč. Skupaj s kolegico naj bi mu priporočili tudi pohod po zahtevni poti v gorovju Montserrat – okolju, ki naj bi se ujemalo z njegovim psihološkim stanjem.

Družina Andic je ves čas vztrajala, da so bili odnosi med očetom in sinom dobri. A španski novinarji zgodovino podjetja in družine vse pogosteje prikazujejo skozi prizmo njunega domnevnega nesoglasja. Leta 2018 je starejši Andic na čelo zasebnega podjetja postavil zunanjega menedžerja in z vodilnega položaja umaknil sina, ki je pred tem več let skrbel za operativno vodenje družbe. Jonathanovi poslovni rezultati so bili neenakomerni, njegov naslednik pa je Mango popeljal do izjemne globalne rasti.

Isak Andic. Foto: Robert Marquardt/Getty Images

Sodobna psihologija se je že zdavnaj oddaljila od ojdipovskih razlag. Kljub temu so premožni ljudje še vedno precej dovzetni za takšne interpretacije. Freudovska in neofreudovska psihoanaliza nista poceni, stroški pa se z vsako novo terapijo hitro kopičijo. Hkrati ponujata skoraj literarno razlago družinskih težav, kar lahko paradoksalno še okrepi družinske mite in pri bogatih dinastijah ustvari pretiran občutek lastne pomembnosti.

Prav zanimanje in finančna podpora premožnih klientov sta pripomogla k razvoju in širjenju številnih telesnih in psiholoških terapij, tudi takšnih, katerih znanstvena utemeljenost ostaja vprašljiva. Drage hormonske terapije in drugi tretmaji še naprej privabljajo premožne stranke v švicarske klinike za dolgoživost. Južna Koreja in druge azijske države pa ponujajo drage zasebne programe za lepoto in pomlajevanje, ki vključujejo genske teste in sekvenciranje mikrobioma, rezultate pa analizirajo s pomočjo umetne inteligence.

Kapsula za ohranitev telesa za tiste, ki upajo, da jih bo nekoč, če bosta znanost in medicina dovolj napredovali, mogoče prebuditi iz smrti. Za program, ki stane 200.000 evrov, stoji nemško biotehnološko podjetje Tomorrow Bio, specializirano za kriogeniko, s sedežem v Berlinu in podružnico v ZDA. Foto: Bloomberg Businessweek Adria

Luksuzna medicina lahko ponudi tudi zdravstveno oskrbo na ravni, ki si jo je mogoče privoščiti le z veliko denarja, skupaj z možnostjo, da se s tem tudi pohvalite. Premožni klienti si lahko privoščijo redne magnetne resonance celotnega telesa, najrazličnejše teste in prehranska dopolnila ter dostop do najnovejših znanstvenih spoznanj, s katerimi poskušajo "vdreti" v lastno biologijo in si zagotoviti čim boljše zdravje ter dolgo življenje.

Če imate dovolj denarja, si lahko kupite marsikateri domnevni načrt za doseganje optimalnega zdravja. A vprašanje ostaja, ali je vaše premoženje dovolj veliko, da vas zaščiti tudi pred posledicami?

Bryan Johnson je hkrati primer in svarilo. Kontroverzni biohaker je obogatel, ko je njegovo podjetje Braintree prevzelo Venmo, nato pa sta bila tako podjetje kot nova pridobitev prodana družbi PayPal Holdings Inc. za 800 milijonov dolarjev. Od takrat svoje bogastvo vlaga v projekt Project Blueprint, katerega cilj je doseči nesmrtnost. Pri tem je sam glavni preizkusni primer, saj na sebi preizkuša prehranska dopolnila in različne terapije, s katerimi želi svoje telo čim dlje ohraniti na ravni telesnih sposobnosti 18-letnika.

Bryan Johnson v obdobju, ko je bil zdrav. Foto: Kyle Grillot/Bloomberg

V začetku marca je svoje 48 let staro telo pokazal na modni brvi med pariškim tednom mode. Nato je 30. junija na omrežju X zapisal: "Imam avtoimunsko bolezen. Moj imunski sistem napada želodec."

Avtoimunski gastritis trenutno ni ozdravljiv. Kot pravi Johnson, povzroča "nepopravljive posledice, vključno s pomanjkanjem hranil, slabokrvnostjo in dolgoročno večjim tveganjem za raka". Pravi, da so bili znaki bolezni prisotni že prej, vendar jih nihče ni znal povezati. Zdaj je diagnozo spremenil v nov izziv in še en argument v svojem prizadevanju za dosego nesmrtnosti.

V isti objavi na omrežju X je še zapisal: "Sodobna medicina je normalizirala preveč stanj, ki slabšajo naše zdravje, telesne funkcije in počutje. Cilj je pogosto omejen na spremljanje in obvladovanje bolezni, medtem ko se iskanju zdravila le redko zares posvetimo. Večina teh odločitev je bila sprejeta pred desetletji, v času, ko skoraj nobena od današnjih tehnologij in znanstvenih spoznanj še ni obstajala, in večinoma niso bile nikoli zares postavljene pod vprašaj. To želimo spremeniti."

Gre za večno človeško prizadevanje, vendar tudi za strašljivo, čeprav morda ne povsem nerazumno obsedenost. Johnson je po objavi na spletu prejel številne negativne odzive. V nedavni kratki objavi na svojem profilu na omrežju X je zvenel precej bolj negotovo: "Razmišljal sem o vsem tem in se sprašujem, ali sem pri vsej tej zgodbi o dolgoživosti šel predaleč."

Kip Ahila, ki kaže na svojo šibko točko, peto, Krf, Grčija. Foto: Depositphotos

Še vedno je živ star mit. V letu, ko je zanimanje za klasike še posebej veliko, tokrat ne gre za Odiseja ali Ojdipa. Morda bi pomislili na Titona, ki mu je boginja zore izprosila nesmrtnost, a se je sčasoma skrčil v kobilico, ker je pozabila prositi tudi za večno mladost. Toda tudi to ni prava zgodba. Je pa povezana s Homerjem.

Ko je Tetida rodila svojega slavnega sina Ahila, je izvedela, da mu je usojeno umreti na bojiščih pri Troji. Da bi ga obvarovala pred takšno usodo, ga je potopila v Stiks, reko mrtvih, katere vode naj bi ga naredile neranljivega. A medtem ko ga je potapljala, ga je držala za peto. Prav peta je pozneje postala njegovo šibko mesto, skozi katero ga je zadela Parisova puščica.

Usoda nas opominja, da nekaterih stvari preprosto ni mogoče predvideti.