Dr. Mirjana Sredojević: "Slovenija ima ogromen potencial, da postane evropsko središče dolgoživosti"

Medicina dolgoživosti se vse bolj uveljavlja kot eno ključnih področij prihodnjega razvoja zdravstva, pri čemer ima Slovenija po mnenju dr. Mirjane Sredojević, specialistke kardiologije in vaskularne medicine ter ustanoviteljice klinike Carpe Diem Longevity, pomemben potencial za preboj. Nova klinika, ki deluje v okviru Medicinskega centra Ljubljana, naj bi bila najnaprednejša ustanova za medicino dolgoživosti v regiji Alpe-Adria in Slovenijo umešča na zemljevid naprednih, personaliziranih pristopov k upravljanju zdravja.

V intervjuju nam je sogovornica med drugim zaupala, kako je skozi osebno izkušnjo začutila svoje poslanstvo, zakaj bi morali vikende bolj zavestno namenjati času z ljudmi, ki so nam blizu, ter kako lahko tudi preproste prakse, kot je dihanje po metodi 4-4-4-4, pomembno vplivajo na dolgoročno zdravje in vitalnost.

Kaj vas je kot specialistko kardiologije in vaskularne medicine pripeljalo do tega, da ste se začeli ukvarjati z dolgoživostjo?

Lahko rečem, da je dolgoživostna medicina popolno presečišče vsega, kar sem – mojih lastnosti in interesov. Že od mladih nog sem iskala načine, da bi lahko živela najboljšo različico sebe in izboljšala svoje počutje. Med študijem sem se namreč začela spoprijemati z občutkom megle v glavi, vendar sem to takrat pripisovala utrujenosti, stresu, pozneje specializaciji in dežurstvom. A ko sem šla skozi diagnostični proces, ki sem ga pripravila za naš dolgoživostni program, sem ugotovila, da imam celiakijo. In to je pojasnilo veliko stvari.

Poleg tega sta mi starša privzgojila občutek, da je najvišji smisel našega dela, če lahko širimo dobro med svoje bližnje in v družbi. Ta občutek je danes eno mojih najmočnejših vodil.

Tako se je vse to nekako sestavilo v pravem trenutku: moja osebna izkušnja, obstoječe znanje in delovne izkušnje, ko pri svojem delu kot kardiologinja vsak dan vidim, kaj vse bi lahko ljudje storili, da bi lahko preprečili srčno-žilna obolenja. Ter ne nazadnje pravi trenutek v napredku znanosti, saj smo ravno zdaj priča medicinskim in tehnološkim prebojem, ki zelo hitro in pomembno spreminjajo naš svet. Zavedanje o pomenu dolgoživosti je začelo naraščati med zdravniki po vsem svetu, in to me zelo veseli. Moja prizadevanja in ideje pa je prepoznal in podprl tudi dr. Marko Bitenc, za kar sem mu iskreno hvaležna. In tako se je vse nekako naravno povezalo v kliniko Carpe Diem Longevity.

Foto: Marko Delbello Ocepek

Kako lahko danes realno vplivamo na upočasnjevanje staranja – kaj pravi znanost in kaj so miti?

Staranje je kompleksen proces, ni linearna premica, temveč se odvija na različnih ravneh našega organizma. Zato se ne moremo osredotočiti na eno komponento. Procesi so med seboj tesno prepleteni in soodvisni. Znanstveniki so v luči opredelitve glavnih faktorjev, ki vsak na svoj način odsevajo posledice staranja, opredelili 12 glavnih pokazateljev staranja ali 'hallmarks of aging'. Med drugimi so to genomska nestabilnost in epigenetske alteracije, krajšanje telomer, izguba proteostaze ali stabilnosti proteinov, mitohondrijska disfunkcija, kronično vnetje, disbioza … In dejstvo je, da lahko z ustreznimi intervencijami vplivamo na vse te procese, kar pomeni, da posledično lahko upočasnimo staranje.

Ker se zaradi različnih dejavnikov staramo različno hitro, moramo v medicini dolgoživosti človeka obravnavati individualno in te intervencije morajo biti personalizirane, ni protokola, ki bi deloval za vse ljudi enako učinkovito. Nam pa nove tehnologije danes omogočajo, da lahko prvič v zgodovini dobimo natančen vpogled v stanje našega organizma na subcelični ravni, da staranje učinkovito spremljamo in ga tudi usmerjamo.

"Starša sta mi privzgojila občutek, da je najvišji smisel našega dela, če lahko širimo dobro med svoje bližnje in v družbi. Ta občutek je danes eno mojih najmočnejših vodil."

Zaenkrat mit ostaja teorija, da lahko z razvojem medicine pridemo do stopnje, ko bomo na človeško telo lahko že toliko vplivali, da bomo dosegli, da se sploh ne bo več staralo. A nisem prepričana, da bi si tega tudi resnično želeli. Je pa to teorija, ki buri domišljijo številnih sodobnih znanstvenikov, ki želijo premikati meje naših zmožnosti.

O dolgoživosti se v zadnjih letih veliko govori. Ali opažate, da se ozaveščenost ljudi dejansko povečuje, ali gre bolj za trend?

Želja po dolgoživosti seveda ni nova, ljudje si že od nekdaj želimo živeti dlje in bolje. Če govorimo o medicini dolgoživosti, pa menim, da gre za medicino prihodnosti, ne za trend. Če sodim po prvih odzivih na odprtje klinike Carpe Diem Longevity, je zanimanja med ljudmi veliko, zato sklepam, da se ozaveščenost povečuje, tudi mediji o dolgoživosti poročate vedno več.

V sodobni družbi so ljudje že pred pojavom določenih trendov sami iskali rešitve, ki so bile komplementarne s sodobnimi načini zdravljenja ali pa morda popolnoma zunaj tovrstnih okvirjev. Iskali so rešitve, ki jih niso dobili v ambulantah svojih zdravnikov. In ta radovednost in želja po najdbi odgovora je prisotna v vseh nas. V svoji kardiološki ambulanti dnevno srečujem ljudi, ki so zelo odgovorni do svojega zdravja, ki iščejo rešitve zase in ki si želijo novih znanj in rešitev. Zato sem prepričana, da ne gre zgolj za trend. Ljudje hitro ugotovijo, kaj ima omejen rok trajanja in kaj nosi pravi potencial. In prepričana sem, da dolgoživostna medicina prinaša slednje.

"S tem ko preprečujemo razvoj kroničnih bolezni, ki so glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti ljudi v zahodni družbi, pripomoremo k višji kakovosti življenja celotne skupnosti, hkrati pa s tem razbremenimo zdravstveni sistem."

Veliko se omenja razlika med biološko in kronološko starostjo. Kako pomembna je ta razlika in kako jo lahko posameznik sploh spremlja?

Razlika med njima je ključna za razumevanje stanja našega organizma. Torej, kronološka starost označuje število let, ki smo jih preživeli v času od našega rojstva do danes. Biološka starost pa pomeni dejansko starost našega organizma, ki je lahko višja ali nižja od kronološke. Kar pomeni, da sta dva kronološko enako stara 50-letnika lahko povsem različno postarana. Organizem enega je lahko star 40 let, drugega pa 70 let, te razlike so lahko zelo velike. Prej sem že omenila 12 pokazateljev staranja, ki jih dejansko lahko merimo, spremljamo in nanje tudi vplivamo. Rezultati analiz teh pokazateljev staranja nam dajo informacijo o biološki starosti našega telesa.

Kaj vse pa lahko z medicino dolgoživosti danes dejansko dosežemo in kje so njene meje?

Z analizo, ki je tako obsežna in podrobna, kakor to omogočajo spoznanja v dolgoživostni medicini, lahko identificiramo odklone v našem zdravstvenem stanju že mnogo prej, preden se s simptomi izrazi neka določena kronična bolezen. In to je glavni cilj tovrstne obravnave. Zadržati visoko kakovost našega zdravja – vitalnost, aktivnosti, mobilnost, mentalno bistrost … in to raven ohraniti čim dlje.

"Ker medicina dolgoživosti človeka obravnava celostno, so poleg zdravnikov v obravnavo vključeni tudi drugi strokovnjaki, kot so nutricionist, fizioterapevt ali kineziolog, psiholog ter psihoterapevt. Celoten diagnostični program je tako prilagojen posameznikovim potrebam, željam in celo časovnim zmožnostim."

Seveda se moramo zavedati, da pri tem ne gre za čarobno palčko ali eno tabletko, ki bo rešila vse naše težave. Tovrstni pristopi terjajo predanost in sprejemanje odgovornosti na strani človeka, ki se za takšen proces odloči. Meje bomo s pomočjo napredka znanosti vse bolj premikali. In čeprav ne pričakujemo čudežev, naj poudarimo, da lahko s takšnimi pristopi naredimo ogromno za naše zdravje in družbo. S tem ko preprečujemo razvoj kroničnih bolezni, ki so glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti ljudi v zahodni družbi, pripomoremo k višji kakovosti življenja celotne skupnosti. Hkrati s tem razbremenimo zdravstveni sistem, kar ima lahko zelo ugodne pozitivne učinke na samo ekonomijo, pa tudi na družine, za katere skrb za kroničnega bolnika lahko pomeni veliko osebno in finančno breme.

Depositphotos

Kakšno vlogo ima medicina dolgoživosti pri preprečevanju kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, ki ste jih že omenili, ter diabetes ali demenca?

Navedene kronične bolezni so v veliki meri posledica našega življenjskega sloga. In če se tega zavedamo, potem lahko tudi sprejmemo dejstvo, da na njihovo pojavnost ali razvoj lahko pomembno vplivamo. Seveda pa je v tem procesu ključno ujeti pravi trenutek. To pomeni, da ima, če se odkrivanja odklonov lotimo dovolj zgodaj, naše delovanje posledično večji učinek in lahko bolezen preprečimo. Če so posledice že vidne, pa je manevrski prostor, ki ga imamo na voljo za intervencije medicine dolgoživosti, že precej manjši, a bolezni lahko vseeno omilimo oziroma njihov napredek pomembno upočasnimo.

Kakšna diagnostika bo na voljo na vaši novi kliniki in kako se razlikuje od klasičnih preventivnih pregledov?

Naša diagnostika v osnovi temelji na zdaj že večkrat omenjenih pokazateljih staranja. Z laboratorijsko diagnostiko gremo tako daleč kot nobena druga klinika v naši širši regiji. Samo laboratorijska analiza krvi, ki je podprta z umetno inteligenco, vsebuje kar 700 gigabajtov podatkov. Poleg tega naredimo genetsko in epigenetsko analizo, analiziramo stanje mitohondrijev in telomer, poglobimo se v črevesni in vaginalni mikrobiom, izdelamo digitalni fenotip, multi-omics analizo, analizo telesne sestave, nevrokognitivno in nutricionistično oceno, oceno kakovosti spanja in opravimo vso potrebno slikovno diagnostiko (ultrazvok, MR).

Prednost naše klinike je tudi možnost vključitve zdravnikov najrazličnejših specialnosti v obravnavo posameznika, saj smo del Medicinskega centra Ljubljana, kjer deluje več kot 30 specialističnih ambulant. Ker medicina dolgoživosti človeka obravnava celostno, so poleg zdravnikov v obravnavo vključeni tudi drugi strokovnjaki, kot so nutricionist, fizioterapevt ali kineziolog, psiholog ter psihoterapevt. Celoten diagnostični program je tako prilagojen posameznikovim potrebam, željam in celo časovnim zmožnostim. Slika zdravstvenega stanja, ki jo na ta način pridobimo, pa je mnogo bolj celostna v primerjavi s podobnimi preventivnimi pregledi.

Naslednja ključna razlika je večmesečno spremljanje posameznika, kar je seveda predpogoj za uspešno implementacijo intervencij in omogoča dovolj časa, da se pokažejo rezultati. V celotnem procesu ohranjamo fleksibilnost s tem, ko ponovno opravimo obdobne kontrolne preglede in laboratorijske analize, ki nam omogočajo potrditev prave smeri delovanja ali pa nas usmerijo v prilagoditve zastavljenih protokolov.

Kakšen potencial ima Slovenija, da postane evropsko središče dolgoživosti, in katere so njene ključne prednosti?

Slovenija ima ogromen potencial, da postane evropsko središče dolgoživosti. Naše naravne danosti, kot so čisto okolje, voda, zrak ter naša ljubezen do športa, rekreacije, pohodništva, in še prisotne močne družinske vezi - vse to so ključne predispozicije za formiranje tovrstnega središča. Moja vizija in velika želja je prav vzpostavitev nove modre cone v regiji Alpe-Adria in postavitev Slovenije v samo središče tega zemljevida.

"Pri nas se število ljudi, starih 100 let in več, v zadnjih treh desetletjih skokovito povečuje, od leta 1991 do 2024 se je povečalo za kar 15-krat. Slovenci imamo tudi pričakovano življenjsko dobo daljšo od evropskega povprečja, kar je vsekakor zelo spodbudno."

Slovenci smo že v svoji osnovi zelo trpežen narod in močno navezani na svoje okolje, spoštujemo svojo domovino in njene lepote. Živimo tesno povezani s svojim okoljem in si prizadevamo, da njegovo kakovost ohranjamo. Menim, da imamo vse potrebno, tudi na področju znanja, strokovnjakov, znanosti in raziskovanja, da vizijo realiziramo. In ravno dolgoživostna medicina, ki v naš prostor vnaša najnovejša medicinska in tehnološka spoznanja, je pomemben doprinos k izkoristku našega potenciala.

Kam se Slovenija na področju dolgoživosti po vaših ocenah trenutno umešča v primerjavi z drugimi državami v regiji?

Pri nas se število ljudi, starih 100 let in več, v zadnjih treh desetletjih skokovito povečuje, od leta 1991 do 2024 se je povečalo za kar 15-krat. Slovenci imamo tudi pričakovano življenjsko dobo daljšo od evropskega povprečja, kar je vsekakor zelo spodbudno.

Se pa področje dolgoživosti, globalno gledano, zelo hitro razvija in menim, da v igro na mednarodni ravni šele dobro vstopamo. Klinika, kakršna je Carpe Diem Longevity, Slovenijo definitivno postavlja na ta zemljevid in nam daje prepoznavnost tudi v mednarodnem prostoru. A dela je še veliko.

Foto: Marko Delbello Ocepek

V širši regiji na področju Balkana spremljam prav tako hitro rast števila klinik, ki se usmerjajo v celostno, dolgoživostno obravnavo. Sama sem v stiku s strokovnjaki v Beogradu in Zagrebu, kjer vzpostavljamo sodelovanja z namenom širitve znanja in medsebojne pomoči. Tovrstna komunikacija in naveze so ključne za uspešno izpeljavo sprememb v celotni regiji.

Za konec ... kaj bi svetovali posameznikom, ki želijo biti odgovorni do svojega telesa in zdravja - kaj lahko za dolgoživost naredimo doma in kdaj je smiselno poiskati podporo na specializirani kliniki?

Za svojo dolgoživost lahko vsak izmed nas naredi zelo veliko, že s tem ko poskrbi za osnovne temelje dolgoživosti ali dobrega zdravja. To so prehrana, regeneracija in spanje, gibanje, stres ali naša duševna stabilnost ter kakovost medosebnih odnosov. Vse to so področja, ki so nujna kot temelj za gradnjo kompleksnejših intervencij. Samo na trdnih temeljih lahko gradimo hišo, ki ne bo klonila pred preizkusom časa.

Vem, da so spremembe težke. Sama sem jih morala ob odkritju celiakije uvesti zelo hitro in se odreči vsem dobrotam, s katerimi sem živela do pred letom dni. Drugače pa je ključno, da se zavedamo, da je dovolj, če začnemo tudi z zelo majhnimi koraki. A pomembno je, da naredimo ta prvi korak. Na primer: za bolj zdravega zamenjamo en obrok, denimo zajtrk. V službi med pogovorom po telefonu ne sedimo, ampak hodimo. Nekaj minut na dan zavestno dihamo po metodi 4-4-4-4 (4 sekunde vdih, 4 sekunde zadržimo, 4 sekunde izdih, 4 sekunde zadržimo).

Ob koncu tedna z nekom, ki ga imamo radi, počnimo nekaj zabavnega. In potem gradimo naprej, postopoma uvajamo spremembe, več gibanja, bolj zdrave obroke, dodatne metode za uravnavanje stresa … Nekaj dodatnih nasvetov lahko bralci Bloomberga Adria najdejo tudi v naši brezplačni knjižici.

Ko je posameznik pripravljen sprejeti odgovornost za svoje zdravje ter vložiti svoj čas in energijo za doseganje zastavljenih ciljev, pa je smiselno, da dodatno podporo poišče v dolgoživostni kliniki, kjer mu lahko na tej poti pomagamo, saj sta naš cilj in poslanstvo ljudem pomagati pri uresničenju njihovega najvišjega potenciala.