Vsaka generacija ima svoj odnos do dela in sleng, ki ga spremlja. Baby boomerji so izumili deloholizem, podganja dirka oziroma rat race pa je bila njihova resničnost – skupaj s plezanjem po korporativni lestvici in zvestobo podjetju. Vseeno pa ni vse črno-belo: tu so tudi izrazi, kot je goldbricking, ko se nekdo pretvarja, da veliko dela, v resnici pa naredi zelo malo.
Milenijci so prišli z drugačnim besednjakom: hustle culture, side hustle, passion economy. Iz tega je skoraj neizogibno nastala izgorelost oziroma burnout – izraz, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2019 uradno vključila v Mednarodno klasifikacijo bolezni.
Generacija Z pa je že ustvarila povsem nov besednjak in ga popularizirala prek TikToka. Tukaj je seznam izrazov, ki jih je dobro poznati.
Pokazati se v pisarni, nato pa domov
Ko so podjetja začela zaposlene pozivati nazaj v pisarne, so številni našli kompromis. Zjutraj pridejo v službo, spijejo kavo, pozdravijo sodelavce, poskenirajo službeno kartico in se nato vrnejo domov, kjer delajo naprej. Ta pojav je dobil ime coffee badging, pri čemer se badging nanaša na službeno kartico, s katero zaposleni evidentirajo prihod na delo.
Raziskava podjetja Owl Labs je pokazala, da se je coffee badginga posluževalo 58 odstotkov hibridnih zaposlenih, leta 2024 pa je ta delež upadel na 44 odstotkov.
Prideš, se pokažeš in greš domov. Foto: Depositphotos
Jeza in nezadovoljstvo z delom
Pisali smo že o izrazu quiet quitting oziroma tihem odhajanju, ko zaposleni opravlja le nujni minimum svojih delovnih obveznosti, brez večjega truda ali motivacije. Na drugi strani je quiet firing oziroma tiho odpuščanje položaj, ko nadrejeni zaposlenega ne odpusti neposredno, temveč mu postopoma zmanjšuje odgovornosti, ga izpušča iz pomembnih odločitev in sestankov, dokler se zaposleni sam ne odloči za odhod.
Ko se nekdo v službi razjezi ali izgubi motivacijo, se pogosto zgodi, da začne množično pošiljati prijave drugim delodajalcem. Rage applying oziroma prijavljanje iz jeze je izraz, ki je nastal na TikToku in opisuje prav to: pošiljanje več deset prijav za delo iz čiste jeze in frustracije, pogosto brez posebnega premisleka.
Izgorelost na delovnem mestu oziroma burnout je izraz, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2019 uradno vključila v Mednarodno klasifikacijo bolezni, kar je dodatno opozorilo na njegovo razširjenost med milenijci. Foto: Depositphotos
Tu je še career cushioning, izraz, izposojen iz sveta zmenkov, kjer označuje osebo, ki ima rezervno možnost, čeprav je v zvezi. Na delovnem mestu pomeni nekaj podobnega: medtem ko še delate za eno podjetje, posodabljate LinkedIn, obnavljate stike in spremljate oglase za delo. Imate načrt B. Trend se je okrepil med valom odpuščanj v tehnološki industriji od leta 2022 naprej.
Ostati v službi, ki jo sovražite, in ne dati odpovedi – to je resenteeism oziroma zagrenjena prisotnost. Izraz opisuje zaposlene, ki so preveč nesrečni, da bi dobro delali, hkrati pa preveč prestrašeni, da bi dali odpoved. Niso ne produktivni ne svobodni.
Act your wage oziroma delaj toliko, kolikor si plačan, je morda najbolj neposreden od vseh teh izrazov. Delate toliko, kolikor znaša vaša plača. Po eni strani je to tudi odgovor na kulturo garanja, nadurno delo in prevelik obseg obveznosti.
Grumpy staying oziroma nejevoljna lojalnost opisuje zelo učinkovite zaposlene, ki ostajajo v službi, ki jih ne izpolnjuje ali s katero niso zadovoljni, ker se bojijo, da ne bodo našli nič boljšega.
Malo dela, brez občutka krivde
Snail girl oziroma 'polžja' deklica ni lenoba. Avstralska oblikovalka Sienna Ludbey je izraz skovala kot nasprotje obdobju girlboss: namesto nenehnega hitenja in optimizacije pomeni zavestno upočasnitev, delo v lastnem ritmu in brez občutka krivde. Na TikToku je izraz pritegnil več deset tisoč sledilcev, ki so se v njem prepoznali.
Leteti v svojem ritmu. Foto: Depositphotos
Tu je še bare minimum Mondays, trend, ki je prav tako nastal na TikToku. Opisuje zavestno odločitev, da ponedeljek preživimo tako, da opravimo le tisto, kar je nujno. Ideja je, da se stres iz nedelje ne prenese v delovni teden in da se dan začne počasneje.
Taskmasking oziroma maska produktivnosti ni izum generacije Z. Podoben izraz so uporabljali že baby boomerji. A generacija Z ga je prenesla na TikTok, mu dala ime in ga spremenila v trend: tipkanje v prazno, nenehno odprti zavihki, hoja po pisarni s prenosnikom. Po raziskavi podjetja Workhuman je skoraj 48 odstotkov menedžerjev dejalo, da je lažna produktivnost v njihovih ekipah pogost pojav.
Toksična produktivnost oziroma toxic productivity je druga plat iste medalje. Medtem ko se eni pretvarjajo, da delajo, se drugi ne znajo ustaviti. Občutek krivde, ko si vzamejo dopust, nezmožnost odklopa in odmika od dela ter identiteta, zgrajena izključno okoli službe, so nekateri simptomi toksične produktivnosti.
Ko delo izgubi smisel
Tu je še boreout oziroma dolgočasje na delovnem mestu. Beseda zveni podobno kot burnout in je lahko prav tako izčrpavajoča. Ne gre za preveč dela, temveč za premalo smiselnega dela – preprosto vam je dolgčas.
Vsaka generacija ima svoj poslovni besednjak, včasih tudi za pojave, ki so obstajali že prej. Foto: Depositphotos
Downshifting oziroma upočasnitev ni isto kot odnehanje. Gre za zavestno odločitev, da zaposleni zavrne napredovanje, nadurno delo ali večjo odgovornost na delovnem mestu. Deloma je to odziv na umetno inteligenco, deloma odraz drugačnih vrednot in dajanja prednosti zasebnemu življenju, deloma pa posledica prenasičenosti in izgorelosti.
Šok ob novem delovnem mestu
Sprejmete novo delovno mesto, prvi dan pridete v službo in ugotovite, da nič ni tako, kot so vam povedali na razgovoru. Shift shock oziroma šok ob spremembi opisuje prav to razočaranje. Raziskava platforme The Muse je pokazala, da je 72 odstotkov od 2500 anketirancev doživelo neko obliko tega občutka.
Logična posledica je pojav "bumerang" zaposlenih – zaposlenih, ki se vrnejo k prejšnjemu delodajalcu. Po podatkih ADP Research so marca 2025 "bumerang" zaposleni predstavljali 35 odstotkov novih zaposlitev.
Ali ime ustvari trend?
Vsi ti pojavi so obstajali že prej, še preden so dobili ime. Nihče ni izumil lažne produktivnosti ali zagrenjenih zaposlenih – gre za odziv na razmere na trgu dela. Ko pa pojav dobi ime, postane viden in se lažje širi, zlasti na družbenih omrežjih. TikTok je ta proces pospešil do točke, ko lahko izraz v nekaj dneh postane globalni trend.
Tudi v regiji so ti trendi prepoznavni, tudi brez angleških poimenovanj. Morda za izraz rage applying še niste slišali, verjetno pa ste ga kdaj že uporabili na LinkedInu.
Ko nekaj poimenujemo in ko to postane trend, ga je težje prezreti. Vprašanje pa ostaja, ali to pomeni tudi rešitev teh težav ali pa se bo vse ustavilo zgolj pri trendu.
.webp){kind=icon}
