Zahodni proizvajalci avtomobilov so v zadnjem času nekoliko umirili načrte glede električnih vozil, saj sta tako regulativa kot povpraševanje šibkejša od pričakovanj. To je pri številnih kupcih vzbudilo dvom, ali bo njihov naslednji avto sploh električen. A razmere se hitro spreminjajo, saj rast cen goriva, povezana z vojno na Bližnjem vzhodu, v ospredje znova postavlja elektrifikacijo.
Podobni energetski šoki so v preteklosti vedno močno vplivali na avtomobilski trg, tako na prodajo kot na izbiro vozil.
Tokrat bo veliko odvisno od trajanja konflikta in razmer v Hormuški ožini. Prednost bodo imeli proizvajalci, ki bodo znali hitro ponuditi varčnejše modele po dostopni ceni. V ZDA to vlogo že igrajo hibridni velikani, kot sta Toyota in Hyundai, v Evropi pa bi lahko dodatno pridobil tudi kitajski BYD. Tisti, ki iščejo cenejšo alternativo, pa vse pogosteje pogledajo tudi proti rabljenim električnim vozilom, kjer so lahko zanimiva izbira celo rabljeni Porscheji.
Notranjost Porsche Taycan | Porsche
Vojna še dodatno stopnjuje negotovost v avtomobilski industriji. Če bodo potrošniki zaradi inflacije ali padcev na trgih razpolagali z manj denarja, bi lahko prodaja avtomobilov zaostala za napovedmi.
Ob tem so se vozila v zadnjih letih že močno podražila, kar je posledica višjih stroškov surovin, carin, dražjega financiranja in umika manj donosnih modelov iz ponudbe. V ZDA povprečna cena novega avtomobila presega 49.000 dolarjev (okoli 42.400 evrov*), v Veliki Britaniji pa znaša približno 57.000 funtov (prek 65 tisoč evrov*).
Cene goriva v ZDA so v zadnjem času poskočile za približno tretjino in se približujejo štirim dolarjem na galono. Če se bo cena nafte zadržala nad 100 dolarji, bo varčnost porabe znova v ospredju pri odločitvah kupcev.
Takšni šoki so v preteklosti že spreminjali avtomobilski trg. V sedemdesetih letih so na račun varčnejših modelov pridobili japonski proizvajalci, leta 2008 pa so kupci množično opuščali velike in potratne avtomobile.
Tokrat pa je slika nekoliko drugačna. V ZDA so se vmes zmanjšale spodbude za električna vozila, prav tako so se zrahljali standardi porabe, kar lahko zavre prehod na učinkovitejše tehnologije.
Tudi v Evropi, kjer so pravila sicer še vedno strožja, so oblasti nekoliko popustile pritisk na proizvajalce. Ti so se odzvali z umirjanjem elektrifikacije, ukinjanjem nekaterih modelov in odpisom velikih naložb.
Ob tem se del industrije znova nagiba k vozilom z večjo porabo, kar bi lahko postalo problem, če bodo cene goriva še naprej rasle.
Porsche Taycan Turbo | Porsche
Kljub vsemu bodo največ pridobila vozila z nižjo porabo. V ZDA, kjer so subvencije za električne avtomobile omejene, se kupci vse pogosteje obračajo k hibridom, ki ponujajo kombinacijo klasičnega in električnega pogona brez potrebe po polnjenju.
V Evropi pa je dinamika nekoliko drugačna. Trg je bolj odprt za nove igralce, zlasti kitajske proizvajalce, hkrati pa se pojavljajo tudi cenovno dostopnejši električni modeli, kot je Renaultov Twingo, ki nagovarjajo širši krog kupcev.
Zato ni presenetljivo, da vse več kupcev na obeh straneh Atlantika pogleduje proti rabljenim avtomobilom. Rabljeni električni modeli so se pocenili, predvsem zaradi skrbi, da se tehnologija hitro stara.
Danes so cenovno le še malo nad klasičnimi vozili, ob visokih cenah goriva pa postajajo vse bolj privlačna izbira. Na trgu se že najdejo modeli, kot sta Polestar 2 ali Kia EV6, za manj kot 20.000 dolarjev (okoli 17.300 evrov*), medtem ko je mogoče Porsche Taycan dobiti za okoli 45.000 dolarjev (okoli 39 tisoč evrov*), kar je precej manj od njegove prvotne cene.
Če se bodo cene goriva še naprej zviševale, bi lahko prav rabljeni električni avtomobili postali ena najbolj smiselnih poti za znižanje stroškov vožnje.
*Preračunano po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki je veljal 7. aprila 2026.
.webp){kind=icon}
