Zapisnik Feda: vse več članov opozarja na možnost dviga obrestnih mer

Večina predstavnikov ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je opozorila, da bi lahko bila institucija primorana razmisliti o zvišanju obrestnih mer, če bi inflacija vztrajala nad ciljno ravnjo dveh odstotkov.

Zaradi enakih skrbi je "veliko" uradnikov na zadnjem mesečnem zasedanju pozvalo Fed, naj opusti naklonjenost k zniževanju obrestnih mer in nakaže, da bi lahko bil naslednji korak njihovo zvišanje, kaže zapisnik srečanja.

Čeprav je več oblikovalcev politike menilo, da bodo znižanja obrestnih mer sčasoma potrebna, je večina udeležencev poudarila, da bi bilo "določeno zaostrovanje denarne politike verjetno primerno, če bi inflacija še naprej vztrajala nad dvema odstotkoma", izhaja iz zapisnika zasedanja Odbora za odprti trg (FOMC) 28. in 29. aprila, objavljenega v sredo v Washingtonu.

Da bi naslovili možnost zvišanja obrestnih mer, je "veliko udeležencev" sodeč po zapisniku menilo, da bi bilo treba iz sklepne izjave odstraniti formulacije, ki nakazujejo pristranskost k rahljanju denarne politike.

Zapisnik razkriva vse večjo zaskrbljenost uradnikov Feda zaradi inflacijskih pritiskov, povezanih z vojno v Iranu. Razprava pomeni pomemben odmik od začetka leta, ko je centralna banka še nakazovala, da bodo znižanja obrestnih mer v letu 2026 najverjetnejši scenarij.

Na aprilskem zasedanju je FOMC ohranil ključno obrestno mero v razponu med 3,5 in 3,75 odstotka. Kljub temu so trije oblikovalci politike glasovali proti zaradi formulacij v izjavi, ki so nakazovale možnost prihodnjih znižanj obrestnih mer.

"Velika večina udeležencev je opozorila na povečano tveganje, da se bo inflacija na ciljno raven dveh odstotkov vračala počasneje, kot so pričakovali doslej," izhaja iz zapisnika.

V tednih po zasedanju je več uradnikov opozorilo na poslabšanje inflacijskih obetov, saj Hormuška ožina ostaja dejansko blokirana, donosnosti obveznic pa so močno narasle. Močnejši podatki s trga dela in hitrejša rast cen od pričakovanj dodatno potrjujejo oceno, da so inflacijski pritiski večje tveganje kot morebitno ostro ohlajanje gospodarstva.

Uradniki sicer še naprej ocenjujejo trg dela kot stabiliziran, a krhek.

Na finančnih trgih so vlagatelji v torek že vračunali približno 21 bazičnih točk višje obrestne mere do konca leta, kar pomeni visoko verjetnost enega dviga obrestne mere za 25 bazičnih točk v letu 2026.

Odhajajoči predsednik Feda Jerome Powell je po aprilskem zasedanju dejal, da je bila odločitev o ohranitvi naklonjenosti k zniževanju obrestnih mer "veliko bolj odprto vprašanje" kot na marčevskem srečanju, ter dodal, da bi lahko do spremembe prišlo že na naslednjem zasedanju.

Zadnje četrtletne napovedi Feda iz marca sicer kažejo, da je mediani pogled uradnikov še vedno predvideval eno znižanje obrestnih mer letos. Nove napovedi bodo objavljene po zasedanju 16. in 17. junija.

Prihajajoče zasedanje bo hkrati prvi večji preizkus za Kevina Warsha, ki bo v petek prisegel kot novi predsednik Feda po imenovanju predsednika Donalda Trumpa.

Trump je jasno nakazal, da je bila pripravljenost na zniževanje obrestnih mer pomemben kriterij pri izbiri, čeprav je Warsh na zaslišanju v senatu zanikal, da bi predsednik od njega to zahteval, in obljubil ohranitev neodvisnosti Feda.

V razpravi o finančni stabilnosti zapisnik razkriva tudi, da je "nekaj udeležencev" omenilo možnost podaljšanja veljavnosti valutnih swap linij na več kot eno leto, saj bi to po njihovem mnenju okrepilo stabilnost finančnega sistema.

Komentarji prihajajo po tem, ko je ameriški finančni minister Scott Bessent govoril o širši vlogi swap linij za krepitev vloge dolarja. Po njegovih besedah so številne države, tudi iz Perzijskega zaliva in Azije, izrazile interes za vzpostavitev takšnih linij z ZDA.