Jure Knez: Čas te vlade je čas izgubljenih priložnosti

Inovacije postajajo osrednja tema tako evropske kot tudi domače politike. A kakšno okolje potrebujejo in ali jih zares spodbuja politika ali posamezniki? Jure Knez je ob uspešnem mednarodnem podjetju Dewesoft ustvaril podjetniški pospeševalnik za podjetja Katapult, ki ga je Financial Times uvrstil med najuspešnejše pospeševalnike v Evropi. Na seznamu 100 najboljših je tudi Inkubator Sežana. 

V Katapultu si ne lastijo deležev podjetij in startupov – kar jih bistveno ločuje od klasičnih vlagateljskih modelov. V Zasavju mladim podjetjem zagotavljajo vse podporno okolje, ki ga potrebujejo. Letos bodo v Trbovljah začeli graditi Mesto Akrobatov – Dewesoftov tehnološki park. 

O tem, kaj potrebujejo inovacije, ter o razvoju evropskega podjetništva in gospodarstva smo govorili z Juretom Knezom.

Katapult je vaš podjetniški pospeševalnik. Evropska unija govori o inovacijah, tudi Slovenija, vam je brez politične podpore uspelo zgraditi pospeševalnik, ki je eden najuspešnejših v Evropi. Kaj torej v resnici potrebujejo inovacije?

Iz lastnih podjetniških izkušenj lahko povem, da podjetja potrebujejo infrastrukturo in spodbudno okolje. Prav na tej osnovi je zrasel Katapult. Mladim omogočamo, da idejo razvijejo v prototip in nato začnejo serijsko proizvodnjo veliko hitreje, kot bi jim to uspelo samim.

Katapult ne vstopa v lastništva podjetij. Zakaj ne? To je namreč v nasprotju s prakso večine vlagateljev.

To je bila zavestna odločitev. Tistim, ki le zbirajo denar, svetujemo, da se obrnejo na profesionalne vlagatelje ali si sredstva pridobijo sami. Naša naloga pa je, da jim pomagamo do izdelka. Če bi mešali ta dva svetova, bi vsem naredili medvedjo uslugo.

Investicije se morajo voditi profesionalno, pomoč s skupnimi službami pa prav tako.

Vlada je sprejela zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki uvaja model ESOP (employee stock ownership plan). Dewesoft ga že pozna. Kako ocenjujete ta korak, se bo zdaj več podjetij odločalo za to?

To je zagotovo dober korak. Gre za enega izmed modelov, kako urediti lastništvo zaposlenih, sploh če recimo ustanovitelji ne najdejo naslednikov in bi želeli, da zaposleni prevzamejo podjetje in ga vodijo ter upravljajo. Mislim, da lahko ta model precej pripomore k širjenju solastništva zaposlenih tudi v Sloveniji.

Če ostaneva za trenutek pri politiki in inovacijah. Je politika v primeru cementarne Trbovlje, ki je bila pred kratkim prodana mimo občine, zatajila in kako je mogoče, da ta zgodba celo ogroža vaš projekt Mesto Akrobatov, ki naj bi ustvaril do 500 delovnih mest v nekaj letih in naj bi ga sofinancirala EU?

Zasavje je bilo vedno območje težke industrije, močno okoljsko degradirano. Pred nekaj desetletji, ko je ta težka industrija propadla, smo bili priča visoki brezposelnosti, apatiji. Vendar nam je uspelo ustvariti nov, tehnološko in inovacijsko usmerjen svet. V tem času se je tudi narava izjemno lepo obnovila. Zdaj se morajo Trbovlje odločiti, ali želimo iti nazaj po poti težke industrije, ki ne prinaša veliko delovnih mest, ali pa bomo vztrajali na področju visoke tehnologije. Mislim, da smo se – tako lokalna politika kot lokalno okolje – trdno odločili, da ne gremo nazaj, da bomo svojim otrokom ponudili res lepo okolje za bivanje in za ustvarjanje.

Ker gre za isto območje (tako za Mesto Akrobatov kot za izvajanje del v cementarni), to preprosto ne gre skupaj.

Kako se bo zdaj po vašem mnenju in informacijah razpletla zgodba s cementarno?

To je stvar debate. Upam, da bo občini uspelo kupiti cementarno, da bomo imeli priložnost preurediti to območje z določenimi vsebinami.

Idej je precej: od parkirišča za železniško postajo do selitve komunalnih služb in drugih vsebin, s katerimi bi polepšali vhod v mesto, da bi postal tako prijeten, kot je postala naša dolina.

V kateri fazi je zdaj Mesto Akrobatov?

Pridobivamo dovoljenja. Računamo, da bomo proti koncu leta res na tej točki, ko bomo začeli zidati prve tri module, tako da se veselim tega koraka.

Evropska komisija je prejšnji teden predstavila predlog novega proračuna. Veliko bo namenjeno investicijam, med drugim tudi obrambni industriji. Menite, da bo obrambna industrija priložnost za Slovenijo in tudi za reindustrializacijo Evrope, kot je mogoče slišati?

Prav gotovo se bo iz tega razvilo nekaj poslovnih priložnosti. Se mi pa zdi, da se je treba vprašati, koliko je res smiselno vlagati v to področje. Zaradi tega, ker je vsaka vojna po naravi inflatorna. Preprosto povedano: narediš raketo za milijon evrov, pritisneš tipko in tiste rakete ni več.

Če vlagaš v druga področja, recimo v ceste, infrastrukturo in tako naprej, potem to ostaja in pomaga tistemu čistemu okolju, ki investira na tak način. Upam, da se bo svet začel spet normalizirati. Ta velika vlaganja v obrambno industrijo pa so korak v drugo smer, v katero pa po mojem nihče ne želi iti.

Kako gledate na Slovenijo in slovenske načrte za vlaganje – ne samo v obrambno industrijo, ampak tudi, kot sami pravijo, v varnost?

Najbrž vse države sveta vlagajo v varnost in nobena ne vlaga ravno v drugo smer. Še enkrat: mislim, da je treba biti zelo racionalen, da je treba pogledati, kaj je smiselno in kaj ni, treba se je potruditi, da bi se te bližnje vojne čim prej končale, da lahko Evropa spet zaživi v miru in v ustvarjanju.

Prav to destabilizira Evropo in v bistvu vzame tisti denar, ki bi se moral porabiti za vlaganja v napredek.

Kako vidite razvoj Slovenije v kontekstu razvoja umetne inteligence, ki – kot vidimo v ZDA – že agresivno zavzema resurse, na primer elektriko in vodo? Kako naj Slovenija pametno pristopi k razvoju?

Vse to je odličen primer tega. Če pogledamo Ameriko, pa če tudi pogledamo na Kitajsko, vidimo, kako hiter je razvoj umetne inteligence, ki je zagotovo eno izmed najpomembnejših orodij prihodnosti. Evropa pa sploh nima nekih pametnih rešitev in ni resen igralec na tem področju.

Ukvarjamo se predvsem sami s sabo, si postavljamo birokratsko ovire in investiramo v – recimo temu – napačne stvari.

Danes so v središču pozornosti carine, predvsem dogovor med Evropo in ZDA – kaj pričakujete? Kako bo to vplivalo na vas in kako so doslej carine vplivale na vaš posel in poslovno stabilnost?

Pri trenutni ameriški administraciji je težko napovedati karkoli. Niti sami ne vedo, kaj jih čaka v prihodnosti, celo naslednji dan, tako da so te napovedi zelo nehvaležne. Me je pa zadeva zelo presenetila. Rusija se je postavila izrazito v vlogo agresorja, Kitajska ima svoje načrte s programom Made in China za vlaganje v svojo tehnologijo, pri čemer so zelo uspešni, tako da bi bilo pričakovano še bolj tesno sodelovanje med Evropo in Ameriko, ampak očitno ni tako.

Mislim, da je ključnega pomena vzpostaviti zavezništvo, da bodo te carine le začasen izziv. Evropa bi lahko odigrala nevtralno vlogo in se poskušala nekako izviti iz tega primeža.

Vlaganje v vesoljsko industrijo je še en pomemben segment, Slovenija veliko stavi na to. Kako vi gledate na to področje vlaganj in inovacij glede na to, da sami sodelujete s tistimi, ki dejansko krojijo prihodnost vesolja?

Na tem področju je človeštvo bistveno napredovalo, o vesolju vemo čedalje več, hkrati pa čedalje več doživljamo v vsakdanjem življenju. Televizije lahko že nekaj časa gledamo z vseh koncev sveta. Zadnje čase lahko telefoniramo iz odročnih krajev, uporabljamo internet prek satelitov, vemo, kje smo na Zemlji, in ta vlaganja so odločilna za napredek človeštva, tako da je to področje po mojem mnenju zelo pomembno tudi v prihodnosti.

Mandat vlade se izteka. Znani ste kot nekakšen glas razuma za politiko. Kako ocenjujete to vlado in kaj bi moralo biti ključno za gospodarstvo v prihodnje?

Kot sem že večkrat dejal, mora Slovenija biti veliko bolj agresivna in pogumna pri zagotavljanju infrastrukture in okolja, kjer se da ustvarjati, ki bo konkurenčno.

Zdaj vidimo, da nas tu prehitevajo že vsi sosedje. Če bi na kratko opisal uspešnost te vlade, bi rekel, da je to čas izgubljenih priložnosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar