Jure Knez: Čas te vlade je čas izgubljenih priložnosti

Inovacije postajajo ključna krilatica tako evropske kot tudi domače politike. A kakšno okolje potrebujejo in ali jih zares spodbuja politika ali posamezniki? Jure Knez je ob uspešnem mednarodnem podjetju Dewesoft ustvaril podjetniški pospeševalnik za podjetja Katapult, ki ga je Financial Times uvrstil med najuspešnejše pospeševalnike v Evropi. Na seznamu 100 najboljših je tudi Inkubator Sežana. 

V Katapultu si ne lastijo deležev podjetij in startupov – kar je v nasprotju s klasičnimi vlagateljski pristopi. V Zasavju tako mladim podjetjem nudijo vso podporno okolje, ki ga potrebujejo. Obenem bodo letos v Trbovljah začeli gradnjo Mesta Akrobatov – Dewesoftovega tehnološkega parka. 

O tem, kaj potrebujejo inovacije, ter o razvoju evropskega podjetništva in gospodarstva smo govorili z Juretom Knezom.

Katapult je vaš podjetniški pospeševalnik. Evropska unija govori o inovacijah, tudi Slovenija, vam je brez politične podpore uspelo zgraditi pospeševalnik, ki je eden najuspešnejših v Evropi. Kaj torej dejansko potrebujejo inovacije?

Iz lastnih izkušenj podjetništva lahko povem, da podjetja potrebujejo infrastrukturo, potrebujejo okolje, ki je spodbudno, in v tem smislu je tudi zrasel Katapult. Tu lahko mladi pridejo praktično iz ideje do prototipa in večjih serij veliko hitreje, kot bi običajno.

Katapult sicer ne vstopa v lastništva podjetij. Zakaj ne? To je namreč v nasprotju s prakso drugih vlagateljev.

Ko smo postavljali Katapult, smo se to zavestno odločili, da Katapult reče tistim, ki le zbirajo denar, pojdite po denar k profesionalnim vlagateljem ali poskušajte sami zbrati potrebna sredstva, mi vam bomo pa pomagali, da pridete do izdelka. Če bi mešali ta dva svetova, bi vsem naredili slabo uslugo.

Investicije se morajo voditi profesionalno, pomoč s skupnimi službami pa prav tako.

Na vladi je bil sprejet zakon o lastništvu zadrugi delavce, ki uvaja ESOP (employee stock ownership plan) pristop. Kako ocenjujete ta korak, se bo zdaj več podjetij odločalo za ta pristop, ki ga Dewesoft že pozna?

Gre za enega izmed načinov, kako urediti lastništvo zaposlenih, ki je dober. Predvsem je primeren za tista podjetja, kjer recimo ustanovitelji ne najdejo naslednikov in bi želeli, da zaposleni prevzamejo podjetje in ga vodijo ter upravljajo naprej. Je eden od načinov, ki je gotovo dobra smer za to, da se sistem solastništva v Sloveniji še bolj prime.

Če ostaneva za trenutek pri politiki in inovacijah. Je politika zatajila v primeru cementarne Trbovlje, ki je bila pred kratkim prodana mimo občine in kako je mogoče, da ta zgodba celo ogroža vaš projekt Mesta akrobatov, ki bo prinesel do 500 delovnih mest v nekaj letih in naj bi bil sofinanciran s strani s strani EU?

Zasavje je bilo vedno področje težke industrije, močno degradirano, kar se tiče okolja. Pred nekaj desetletji, ko je ta težka industrija propadla, smo bili priča visoki brezposelnosti, apatiji, ampak smo nekako zgradili ta novi tehnološko inovativni svet. V tem času se je tudi narava izredno lepo obnovila in mislim, da se morajo zdaj Trbovlje odločiti, ali želimo iti nazaj po poti težke industrije, ki ne prinaša kaj veliko delovnih mest, ali pa želimo vztrajati na področju visoke tehnologije. Mislim, da smo se tukaj odločili, da lokalna politika in lokalno okolje trdno stojimo na dejstvu, da ne gremo nazaj, da bomo svojim otrokom ponudili res lepo okolje za bivanje in za ustvarjanje.

Ker gre za isto področje, kjer bi stalo Mesto akrobatov, kjer bi se izvajala ta dela v cementarni, to enostavno ne gre skupaj.

Kako se bo zdaj po vašem mnenju in informacijah razpletla zgodba s cementarno?

To je stvar debate. Upam, da bo občini uspelo kupiti cementarno, da bomo imeli priložnost preurediti to področje z določenimi vsebinami.

Idej je mnogo: od parkirišča za železniško postajo, selitev komunale in odločene druge vsebine, da s tem polepšamo vhod v mesto in ga naredimo prijetnega, tako kot je prijetna postala naša dolina.

V kateri fazi je pa zdaj Mesto akrobatov?

Mesto akrobatov je v fazi pridobivanja dovoljenj. Računamo, da bomo proti koncu leta res na tej točki, ko bomo začeli zidati prve tri module, tako da se veselim tega koraka.

Evropska komisija je prejšnji teden predstavila predlog novega proračuna. Veliko bo namenjeno investicijam, med drugim tudi obrambni industriji. Menite, da bo obrambna industrija priložnost za Slovenijo in tudi za reindustrializacijo Evrope, kot je mogoče slišati?

Prav gotovo bo iz tega prišlo nekaj poslovnih priložnosti. Se mi pa zdi, da se je treba vprašati, koliko je res smiselno vlagati v to področje. Zaradi tega, ker je vsaka vojna  po naravi inflatorna. Čisto enostavno povedano, narediš raketo za milijon evrov, pritisneš tipko, tiste rakete ni več.

Če vlagaš v druga področja, recimo v ceste, v infrastrukturo in tako naprej, potem to ostaja in pomaga tistemu čistemu okolju, ki investira v na tak način. Upam, da se bo svet začel spet normalizirati. Ta velika vlaganja v obrambno industrijo pa so korak v drugo smer, v katero pa mislim, da nihče ne želi iti.

Kako gledate na Slovenijo in slovenske načrte za vlaganje – ne zgolj v obrambno industrijo, ampak tudi, kot sami pravijo – v varnost?

Najbrž vse države sveta vlagajo v varnost in nobena ne vlaga ravno v drugo smer. Še enkrat: mislim, da je potrebno biti zelo racionalen, da je treba pogledati, kaj je smiselno in kaj ni, potrebno se je potruditi, da bi se te bližnje vojne čim prej končale, da lahko Evropa ponovno zaživi v miru in v ustvarjanju.

Prav to destabilizira Evropo in v bistvu vzame tisti denar, ki pa bi se moral porabiti za vlaganja v napredek.

Kako vidite razvoj Slovenije v luči razvoja umetne inteligence, ki kot vidimo v ZDA, ponekod tudi agresivno zavzema resurse, kot na primer elektriko in vodo? Kako naj Slovenija tukaj pametno nastopa pri razvoju?

Vse to je odličen primer tega. Če pogledamo Ameriko, pa če tudi pogledamo na Kitajsko, kako hiter je razvoj umetne inteligence, ki je zagotovo ena izmed najpomembnejših orodij prihodnosti, vidimo, da Evropa enostavno nima nekih pametnih rešitev.

Ni igralec na tem področju in to je posledica tega, da se ukvarjamo sami s sabo, da si postavljamo birokratsko ovire, da investiramo v – recimo temu – napačne stvari.

Danes so v fokusu carine, predvsem dogovor med Evropo in ZDA – kaj pričakujete? Kako bo to tudi vplivalo na vas in kako so doslej carine vplivale na vaš posel in neko poslovno stabilnost?

Težko je napovedati karkoli pri trenutni ameriški administraciji. Mislim, da tudi sami ne vedo, kaj jih čaka v prihodnosti, praktično naslednji dan, tako da so te napovedi zelo nehvaležne. Me je pa zadeva zelo presenetila, ker glede na to, da se je Rusija postavila izrazito v vlogo agresorja, da ima Kitajska svoje načrte s programom Made in China za vlaganje v svojo tehnologijo, po kateri so zelo uspešni, bi potem pričakovali še bolj tesno sodelovanje med Evropo in Ameriko, ampak očitno temu ni tako.

Mislim, da je ključnega pomena, da se ustvari neko zavezništvo, da bodo te carine vprašanje kratkega časa, tako da lahko seveda tudi Evropa tukaj odigra neko nevtralno vlogo in se poskuša na ta način nekako izviti iz tega primeža.

Vlaganje v vesoljsko industrijo je še en pomemben segment, Slovenija veliko stavi na to. Kako vi gledate na to področje vlaganj in inovacij glede na to, da sami sodelujete s tistimi, ki dejansko krojijo prihodnost vesolja?

To je eno področje, kjer je človeštvo bistveno napredovalo. Ne samo, da čedalje več vemo o vesolju, pa tudi doživljam v vsakodnevnem življenju. Televizije lahko že nekaj časa gledamo iz vseh koncev sveta. Zadnje čase lahko telefoniramo iz odročnih krajev, uporabljamo lahko internet preko satelitov, vemo, kje smo na Zemlji, in ta vlaganja so ključna za napredek človeštva, tako da je to področje, ki se mi zdi, da je zelo pomembno tudi v prihodnosti.

Mandat vlade se izteka. Znani ste kot nekakšen glas razuma za politiko. Kako ocenjujete to vlado, kaj je tudi ključno za gospodarstvo v prihodnje?

Kot sem že večkrat dejal, mora Slovenija biti veliko bolj agresivna in pogumna v tem, da ustvarja infrastrukturo in okolje, kjer se da ustvarjati, ki bo konkurenčno.

Zdaj vidimo, da nas tu prehitevajo že vsi sosedje. Če bi na kratko opisal uspešnost te vlade, bi rekel, da je to čas izgubljenih priložnosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar