Napovedali so ji močno znižanje dobička. Lahko NLB preseneti?

NLB bo danes objavila rezultate o poslovanju v drugem četrtletju (oziroma v prvem polletju). Ključne obrestne mere so se v tem obdobju občutneje znižale, z analitikoma pa smo se pogovarjali, kako bodo vse te spremembe vplivale na poslovanje največje slovenske banke, pa tudi, kaj bo z delnico NLB, ki kotira na Ljubljanski borzi (na Londonski borzi pa z globalnimi potrdili o lastništvu ali krajše GDR). V sredo ob koncu trgovanja je bila tik pod rekordno vrednostjo.

Največja slovenska banka NLB je v prvem četrtletju ustvarila 312,2 milijona evrov prihodkov, do konca leta pa meri na 1,2 milijarde, podobno kot lani. Čistega dobička se je v prvih treh mesecih leta nabralo za 125,8 milijona evrov. Ta rezultat je zaostajal 14,2 milijona evrov za dobičkom iz istega obdobja leta prej.

Medtem ko so načrtovano raven prihodkov za leto 2025 napovedali in po prvem četrtletju dosegajo okoli četrtino načrtovanih, napovedi čistega dobička za leto 2025 nismo našli. Če bi ga želeli ohraniti na lanski celoletni ravni, bi ga moralo biti ob koncu leta 515 milijonov evrov. Kako verjetno je to?

Analitik Vladan Pavlović iz družbe Ipopema Securites, ki redno spremlja poslovanje NLB, je prepričan, da bodo rezultati v drugem četrtletju - v primerjavi z enakim obdobjem lani - nekoliko slabši: "Menim, da to ne bi smelo biti veliko presenečenje, saj je bilo po začetku zniževanja obrestnih mer s strani ECB splošno pričakovano, da bo rast neto obrestnih prihodkov začela izgubljati zagon." Po pričakovanjih treh analitikov, ki so podali oceno za Bloomberg, pričakujejo, da bo čisti dobiček v drugem četrtletju znašal dobrih 128 milijonov evrov, medtem ko ga je bilo v istem obdobju lani 152 milijonov evrov. Če ne bo presenečenj, to pomeni skoraj 15,8-odstotni upad.

Za Bloomberg Adrio je Pavlović še ocenil: "Za celotno leto pričakujem padec čistega dobička, z lanskih 514 milijonov na nekje od 450 do 460 milijonov evrov." To bi pomenilo od 54 do 64 milijonov evrov manj čistega dobička v vsem letu.

Analitik Bloomberga Adria Rudi Lukačić je še pred objavo podatkov o poslovanju v drugem četrtletju izrazil pričakovanje, "da bo stabilna rast kreditiranja ublažila negativen vpliv znižanih obrestnih mer".

Pavlović dodaja, da bodo poleg nižjih obrestnih mer - Evropska centralna banka (ECB) je letos štirikrat zarezala v ključne obrestne mere, po dvakrat v obeh četrtletjih in vedno s korakom 25 bazičnih točk - negativno vplivali še povišana osnova operativnih stroškov (davek na bilanco bank, digitalna infrastruktura in plače) ter normalizacije stroškov tveganja CoR (gre za alternativni kazalnik uspešnosti poslovanja; kreditne oslabitve in rezervacije delijo s povprečnimi neto krediti strankam).

 

 

"Pričakujem, da bo kakovost sredstev ostala stabilna, saj makroekonomsko okolje ostaja spodbudno, čeprav so se pojavila določena tveganja," komentira Pavlović. Med negotovostmi izpostavlja Trumpove carine EU, ki na Slovenijo posredno vplivajo prek Nemčije, nestabilne politične razmere v Srbiji in Bosni, kar bi letos lahko imelo nekaj negativnega učinka na rast posojil v korporativnem segmentu. Kljub omenjenemu pa meni, da bi banka na drugih trgih (Makedonija, Črna gora, Kosovo) in na področju poslovanja s prebivalstvom (v vseh državah) lahko dosegla dobre rezultate, zato pričakuje "spodobno" skupno rast.

Analitik Lukačić meni, da vodstvo ostaja osredotočeno na ohranjanje operativne učinkovitosti, medtem ko bodo stroški digitalne preobrazbe in integracije prevzemov še naprej kratkoročno pritiskali na stroškovno učinkovitost.

 

 

Kaj bo z delnico NLB?

Če pogledamo še delnico NLB: samo letos se je podražila za dobrih 30 odstotkov. Zadnji posel je bil v sredinem trgovanju na Ljubljanski borzi sklenjen pri 165,60 evra za delnico, kar je le evro in pol manj od rekordne vrednosti. Kaj bi lahko vplivalo na rast vrednosti delnice?

Lukačić je izračunal, da razmerje med ceno delnice in dobičkom (P/E) znaša 6,5, kar je manj kot znaša mediana sektorja (7,7), in to kljub solidni dobičkonosnosti kapitala (ROE), ki znaša 14,6 odstotka, kar nakazuje na podcenjenost v primerjavi z regionalnimi konkurenti, kot sta Zaba in OTP.

Dodaja še: "Trg očitno previdno spremlja vpliv padca obrestnih mer in prevzemov na prihodnjo dobičkonosnost, vendar bi uspešno obvladovanje stroškov in rast kreditnega portfelja lahko bila katalizatorja za višje vrednotenje delnice NLB do konca leta."

 

 

Pavlović na drugi strani meni, da bi bila po nedavnem skoku delnice za nadaljnjo rast potrebna večja pozitivna presenečenja. Hkrati je dodal, da je dividendni donos še vedno spodobno visok. NLB je letos delničarjem že izplačala eno dividendo, v vrednosti 6,43 evra. O izplačilu druge, ki naj bi bila v enakem znesku, bo predvidoma proti koncu leta odločala skupščina. 

Kot smo poročali pred kratkim, je NLB odprta tudi za prevzeme. Tudi za Addiko Bank, nakup, ki jim je lani spodletel? Več o tem smo zapisali v članku Blaž Brodnjak in NLB v nov prevzem?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar