Andrej Lasič, NLB: "Kitajska postaja vse manj zanimiva proizvodna lokacija"

Po besedah izvršnega direktorja banke JP Morgan Jamieja Dimona geopolitika presega vse druge skrbi v njegovi karieri. Nekatere banke na Wall Streetu so se zaradi naraščanja tveganj in naglega preoblikovanja svetovnih razmer že odzvale z ustanovitvijo oddelkov za podporo strankam pri obvladovanju geopolitičnih tveganj.

Kako se na novo realnost pripravljajo slovenske banke? S kakšnimi tveganji se srečujejo in kako lahko mirno plujejo skozi trenutno krizo? Odgovore smo iskali pri članu uprave največje slovenske banke NLB Andreju Lasiču, s katerim smo se pogovarjali ob robu dogodka Finance v primežu geopolitike.

Letos pogosto slišimo, da je geopolitika na vrhu seznama skrbi tako komercialnih kot tudi centralnih bank. Kaj to pomeni v praksi? Kako geopolitika vpliva na poslovanje NLB?

Evropa že zadnjih nekaj let živi v nenehni krizi. Leta 2020 nas je prizadela epidemija, sledile so vojna v Ukrajini, nato energetska kriza, vojna na Bližnjem vzhodu in za nameček še trgovinske vojne. Toda če kdo, potem je naša regija navajena živeti v kriznih razmerah, zato sem prepričan, da bomo lažje prebrodili trenutno negotovost kot pa na primer nekatere zahodnoevropske države, ki so zadnjih nekaj desetletij uživale veliko stabilnost.

Vpliv zaostrenih geopolitičnih razmer se kaže v več vidikih. Podjetja so zaradi negotovosti in napovedanih trgovinskih vojn v krču in se ne odločajo za investicije, kar se med drugim kaže tudi v nižji stopnji kreditiranja gospodarstva.

Nizka stopnja investiranja pa je lahko že srednjeročno, še bolj pa dolgoročno izjemno problematična. Ker je naše investiranje manjše kot pri naših največjih tekmecih, Češki, Madžarski, Švici, Avstriji in tudi Hrvaški, se utegne konkurenčnost slovenskega gospodarstva dolgoročno slabiti, kar pa bi lahko bilo zelo usodno v času tektonskih geopolitičnih premikov, ko bodo tudi evropske multinacionalke priseljene iskati nove proizvodnje lokacije, bližje ključnih trgov.

Na drugi strani pa se zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer napovedujejo obsežna javna vlaganja v odpornost, v okviru katere se bodo izvajale številne naložbe.

Banke na Wall Streetu letos pospešeno odpirajo lastne geopolitične oddelke, ki analizirajo morebitna tveganja po svetu. Kako se NLB prilagaja novi globalni realnosti?

V NLB obvladovanju tvegaj namenjamo posebno pozornost. Tveganja obvladujemo predvsem s preudarno naložbeno politiko in razpršenimi naložbami.

Pozorno spremljamo makroekonomske razmere in svoje poslovne odločitve seveda vseskozi prilagajamo tako gospodarskim razmeram kot tudi odločitvam regulatorjev na vseh naših trgih.

Ali so banke še vedno zavezane ESG? Je ESG mrtev?

NLB se je maja 2022 kot prva bančna skupina s sedežem v jugovzhodni Evropi, pridružila Net-Zero Banking Alliance (NZBA). Tudi danes ostaja trdno zavezana trajnosti, saj verjamemo, da je to edina možnost za dolgoročno konkurenčnost.

Dokaz za to je obseg trajnostnega financiranja, ki ga NLB Skupna že vrsto let povečuje – lani smo za trajnostno financiranje namenili več kot 308 milijonov evrov.

NLB

 

Evropska tema številka ena je večanje obrambnih zmogljivosti. Evropske države bodo za obrambne izdatke v prihodnjem desetletju namenile rekordne vsote. Ali na področju obrambe vidite kakšne priložnosti?

V sedanjih diskusijah vidimo, da ne govorimo samo o naložbah v orožje, ampak v odpornost, kar vključuje tudi naložbe v cestno, železniško in energetsko infrastrukturo kot tudi naložbe v kibernetsko varnost, bolnišnice … V tem segmentu seveda vidimo velike priložnosti.

Že vse leto iz Bele hiše v Evropi poslušamo takšne in drugačne carinske grožnje, pri čemer se zdi, da največji izvozni trg EU ni več zanesljiv trgovinski partner. Kam se EU po vašem mnenju lahko preusmeri in kakšne priložnosti lahko se lahko pokažejo?

EU se mora zanesti predvsem sama nase in narediti svojo domačo nalogo. Šele ko bomo optimizirali ustroj EU, bomo lahko postali resen igralec, ki bo lahko tudi sam postavljal določene pogoje, in ne le slepo sledil igri preostalih svetovnih hegemonov. EU mora postati bolj podjetno naravnana, dvigniti svojo konkurenčnost in od voditelja na področju reguliranja postati voditelj na področju inoviranja.

Kljub občasno napetim čezatlantskim odnosom ocenjujem, da ZDA še vedno ostajajo najtesnejši partner EU, ob tem pa mora EU voditi svojo samostojno in proaktivno zunanjo politiko, predvsem do Bližnjega vzhoda, Afrike in tudi Azije s Kitajsko na čelu. 

Ameriški predsednik se je letos lotil predvsem Kitajske, ki se ob carinah spopada tudi z nekaterimi lastnimi gospodarskimi težavami. Menite, da bo Kitajska zaradi spreminjajočega se mednarodnega trgovinskega okolja pospešeno oživljala lastno potrošnjo? Je kmalu pričakovati kakšno novo finančno injekcijo Pekinga v lastno gospodarstvo? Kaj kitajske gospodarske spodbude pomenijo za priložnosti s slovenskega zornega kota in tudi NLB?

Z izboljševanjem življenjskega standarda na Kitajskem v kombinaciji z oteženo globalno logistiko – epidemije, vojne Bližnjemu vzhodu, pirati ... – postaja Kitajska vse manj zanimiva proizvodna lokacija, zaradi česar se dobavne verige preoblikujejo. Slovenija ima izjemno geostrateško lego in je lahko naravna izbira v procesu "nearshoringa".

Evro beleži precej dobro leto. Predsednica ECB je v kolumni za Financial Times junija zapisala, da je napočil trenutek globalnega evra. Čeprav evru manjka še veliko, preden lahko postane rezervna valuta sveta, naraščanje vrednosti pa lahko škodi izvozno usmerjenim gospodarstvom evroobmočja, lahko ob nepredvidljivi politiki Bele hiše in morebitnih pretresih v vrhu Feda po nekaterih napovedih dolar izgubi svoj položaj. Kako bi krepitev evra vplivala na poslovanje NLB na neevrskih trgih?

NLB danes več kot polovico dobička ustvari zunaj meja Republike Slovenije, torej na neevrskih trgih. Glede na to, da je velika večina trgovine regije ustvarjene s članicami EU, si želimo predvsem stabilnih valut in obvladljive inflacije. Dejstvo pa je, da bo močan evro podražil izvoz z evroobmočja, kar lahko nekoliko upočasni rast izvoza.

Wall Street po nekaj letih pasivnosti letos čedalje bolj stavi na trge v razvoju. Menite, da bodo ti zaradi spreminjajočega se globalnega reda pridobili pomen in glede katerih trgov v razvoju ste bikovsko razpoloženi?

Glavni izziv zahodnega sveta je nizka rodnost, ki jo spremlja demografski izziv. Ta v kombinaciji z velikim obsegom pravic zavira gospodarsko rast in konkurenčnost. S tega stališča imajo seveda države z mlado populacijo, ki še ni vajena vseh pravic, izjemno priložnost, da postanejo novi gospodarski tigri. Pri tem bi omenil Indijo.