Top 10 plačnih rekorderjev: Slovenec s 6,8 milijona evrov plače

Lani je bil nekdo v Sloveniji nagrajen s kar 6,8 milijona evrov bruto letne plače, kažejo podatki finančne uprave (Furs). Mesečna plača tega rekorderja znaša skoraj 570 tisoč evrov, kar je čez palec 225 tisoč evrov neto. Prispevki pri takšni plači znašajo 91 tisoč evrov mesečno, kaže izračun. 

Ob tem omenimo, da je lanski plačni rekorder zaslužil pol manj od letošnjega, in sicer 3,2 milijona evrov letno. Ali gre za isto osebo, ne vemo, saj so podatki Fursa anonimni.  

Drugi na letošnji lestvici za rekorderjem precej zaostaja, in sicer je prejel 1,9 milijona evrov. Mediana top 10 vseh na lestvici pa je 1,29 milijona evrov.  Na seznamu je devet plačnih bruto milijonarjev. 

Kdo je skrivnostnež, ki mesečno prejme kar pol milijona evrov, nismo izvedeli. Gre pa za menedžerja podjetja, katerega delnice ne kotirajo na borzi; za borzne družbe so podatki namreč znani. Verjetno gre za menedžerja večjega slovenskega podjetja v tuji lasti.  

 

 

Bruto milijonarji: Colarič, Rotar in Brodnjak

Najbolje plačani menedžer med borznimi družbami v Sloveniji je že vrsto leto Jože Colarič, prvi mož Krke, ki je lani prejel okoli 1,6 milijona evrov bruto in 636 tisoč evrov neto, kažejo podatki iz letnega poročila za leto 2024. To pomeni, da mesečno na račun prejme 53 tisočakov. 

Na drugem mestu je Aleš Rotar, član uprave Krke, z 1,1 milijona evrov bruto plače oziroma 451 tisoč evrov neto (37,5 tisoč evrov mesečno). 

Tretji pa je prvi mož NLB Blaž Brodnjak, ki je na čelu banke vse od leta 2016 in katerega plača je lani prvič presegla milijon evrov bruto. Bruto plače in regres so mu prinesli 753 tisoč evrov, variabilni del prejemkov pa še 241 tisoč evrov. Skoraj 19 tisoč evrov znašajo bonitete in druge ugodnosti, s čimer je dosegel 1,01 milijona evrov prejemkov. Neto zneski niso navedeni.

Colarič, Rotar in Brodnjak imajo šestkrat nižjo plačo od najbolje plačanega menedžerja. Seštevek plače vseh treh skupaj se ne približa letošnjemu rekorderju. Kje na lestvici TOP 10 najvišjih plač v letu 2024 se nahaja trojica iz blue chipov, lahko samo sklepamo, in sicer Colarič na 3. ali 4. mestu, Rotar na 8. mestu in Brodnjak na 9. mestu. 

Ker se po kuloarjih šušlja, da naj bi imeli menedžerji OTP še višje plače od NLB, smo v letnem poročilu OTP Slovenija le našli podatek, da so člani uprav skupaj prejeli skoraj 5,5 milijona evrov bruto prejemkov. Če preračunamo povprečje glede na 6-člansko upravo, pa to nanese dobrih 900 tisočakov bruto.

 

Mediana letne fiksne plače izvršnega direktorja na ravni evropskih top 100 podjetij dosega 1,57 milijona evrov, so pisali na Euronews. V te številke pa najverjetneje niso vključene nagrade, ki lahko sežejo tudi do pet milijonov evrov.  

 

 

Pa Golob in Musar

Za primerjavo omenimo, da je predsednik vlade Robert Golob marca letos prejel 6.791 evrov bruto mesečno plačo (kar bi naneslo 81.500 evrov letno), predsednica države Nataša Pirc Musar pa 7.093 evrov bruto oziroma 85.100 evrov letno, kažejo zadnji podatki na Portalu plač javnih uslužbencev. 

Povprečna bruto plača v Sloveniji aprila 2025 je znašala dobrih 2.500 evrov bruto mesečno oziroma 30 tisočakov letno, kažejo podatki statističnega urada. To pomeni, da bi povprečen delavec moral delati 226 let, da bi dosegel letni bruto zaslužek letošnjega rekorderja. 

Bruto milijonarji, kaj pa neto? 

Že leta v Sloveniji govorimo o previsoki obdavčitvi plač. A razbremenitve kar ni na spregled. Zadnji javno dostopni podatki OECD o davčnem primežu stroškov dela, ko nas postavijo ob bok drugim članicam, so za leto 2023 in pričajo, da so plače pri nas med bolj obremenjenimi, po njihovih podatkih s 43,3-odstotno stopnjo. Smo krepko nad povprečjem, ki za države OECD znaša 34,8 odstotka - bolj obdavčene plače od nas imajo le še v šestih članicah.

Davčne obremenitve tistih, ki najbolj zaslužijo, pa so še višje. Vsak dodaten evro plače nad 78 tisoč evrov je obdavčen s 50-odstotno marginalno stopnjo. Pri 6,8 milijona to pomeni, da država pobere več kot 3,4 milijona evrov. 

Predsednik družbe, ki prejme 40 tisočakov bruto plače, saj dela za mednarodno podjetje, na račun prejme 17 tisočakov neto. "Po 20 letih je dovolj. Pripravljam selitev v Dubaj," nam je sporočil. "Ne gre samo za prihodke, del plačila so tudi delnice in tudi ti dohodki so v Sloveniji zelo obdavčeni," je povedal sogovornik.

Tudi Brodnjak je večkrat opozarjal na davčno nevzdržnost. Hrvaški model bi si po njegovem mnenju lahko vzeli za vzor: "Saj tam ni veliko slabša storitev v zdravstvenem sistemu in drugo. Mogoče so pokojnine nekoliko nižje, ampak napovedujem, da bo s tem režimom, kot ga imajo na Hrvaškem, povprečna neto plača tam v treh letih ujela slovensko. Srbija nas bo ujela v osmih letih. To so moje napovedi. Vprašajmo se čez tri in osem let, kje smo." Predsednik uprave NLB je še poudaril, da je skrajni trenutek, da Slovenija korenito poseže v trenutno davčno ureditev: "Sicer bomo imeli izgubljenih 20 let. Podpišem to izjavo in se čez 20 let vidimo."

 

 

Menedžerji nagrajeni variabilno

 

Vodilni zaposlenim prejemke zvišuje variabilni del. Poglejmo na primeru Jožeta Colariča. V letu 2024 je njegova fiksna plača znašala 194 tisoč evrov neto, medtem ko variabilna 387 tisoč evrov. 

Iz javno dostopnega poročila za lani je videti, da je NLB zaradi dobrega finančnega poslovanja za variabilne nagrade namenila 14 milijonov evrov. Brodnjak je prejel 241 tisoč evrov variabilni del bruto plača.

Prvi mož NLB je ob objavi nerevidiranih rezultatov pojasnil, da je del sheme nagrajevanja v NLB vezan na donosnost delnice in pa na poslovanje: "Neposredno smo motivirani, da dostavimo več vrednosti. In če dosežemo za vas večjo vrednost delnice in še skozi dividende, verjetno ne boste zavidali, da tudi mi dobimo nekaj tega z variabilnim delom?"

Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek, tudi nekdanji predsednik nadzornikov NLB, zagovarja variabilno nagrajevanje. Pred časom je za Bloomberg Adrio dejal: "Plačila uprav zgolj s fiksnimi zneski niso ustrezna. Člani uprave imajo naloge, ki jih morajo izpolniti, in večja motivacija je pozitivna za uspešnost družbe. V združenju nadzornikov smo prepričani, da je tak način nagrajevanja boljši kot s fiksnimi plačami."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar