Zaposleni na preži: več kot dve tretjini Slovencev bi menjalo službo

V zadnjih mesecih številna podjetja in kadrovske agencije beležijo porast zanimanja zaposlenih za menjavo delovnega okolja. Od zmanjšanega občutka varnosti do iskanja boljših pogojev ali možnosti napredovanja – razlogi za ta trend so različni, a skupni imenovalec ostaja jasen: trg dela se spreminja, zaposlitev pa že dolgo ne pomeni več le vira dohodka. 

Rekordno število – kar 70 odstotkov zaposlenih v Sloveniji – trenutno aktivno ali pasivno išče novo zaposlitev, kaže raziskava podjetja Valicon za portal MojeDelo.com, izvedena med 634 sodelujočimi. Glede na rezultate raziskave kar 30 odstotkov zaposlenih v Sloveniji trenutno aktivno išče novo zaposlitev, kar pomeni 15 odstotkov več kot lani in kar četrtino zaposlenih več kot leta 2022. Skupen delež zaposlenih, ki razmišljajo o menjavi službe, je tako dosegel 70 odstotkov, kar je največ po pandemiji.

Agencija Competo: "Vse manj jih je pripravljenih ‘vztrajati za vsako ceno’, kar pomeni večjo fluidnost na trgu, a hkrati tudi večjo odgovornost delodajalcev, da ustvarjajo okolja, v katerih se lahko posameznik razvija in ostaja motiviran."

Da je trg dela trenutno precej dinamičen, zaznavajo tudi kadrovske agencije. Opažamo povečano število posameznikov, ki se aktivno zanimajo za karierno spremembo. Prijav na razpise je več kot običajno pa tudi zanimanja za individualna svetovanja je več, “ pravi Laura Smrekar iz kadrovske agencije Competo.

"Ljudje so v precejšnjem številu v fazi razmišljanja o 'naslednjem koraku' – pa naj bo to zaradi osebne ambicije ali zunanjih okoliščin."

Vrednote postale pomembnejše od številk

"Trg dela je bolj živahen kot kadarkoli prej. Nižja percepcija varnosti zaposlitve in želja po boljših pogojih silita ljudi v razmislek o menjavi službe,” pojasnjuje Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo.

Vse manj ljudi je pripravljenih 'vztrajati za vsako ceno', opažajo pri Competu, kar pomeni večjo fluidnost na trgu, a hkrati tudi večjo odgovornost delodajalcev, da ustvarjajo okolja, v katerih se lahko posameznik razvija in ostaja motiviran.

Razlogi za spremembo zaposlitvene poti so sicer številni. Med najaktualnejše sodijo stabilno delovno okolje, dobri medosebni odnosi v podjetju, fleksibilen delovni čas in možnost kariernega napredka. Zanimivo je, da, sodeč po raziskavi portala MojeDelo, plača danes ni več glavni razlog za menjavo zaposlitve.

Pri agenciji Competo kot eno ključnih okoliščin za porast zaposlenih, ki iščejo karierne spremembe, vidijo negotovost v gospodarstvu. "Marsikatero podjetje trenutno izvaja reorganizacije, optimizira stroške, zaustavlja zaposlovanje ali zmanjšuje obseg poslovanja. To se neposredno odraža v občutku stabilnosti zaposlenih in odpira vprašanja o varnosti delovnega mesta," pravijo.

Mladi bi fleksibilnosti in možnosti za razvoj

Poseben segment na trgu dela so mladi iskalci zaposlitve, torej tisti, ki nimajo veliko izkušenj in šele vstopajo na trg delovne sile.

Pri mladih kadrih se ob klasičnih pričakovanjih, kot sta pozitivno delovno okolje in bližina delovnega mesta, vse bolj uveljavlja želja po fleksibilnem delovnem času in predvsem možnostih za osebni in strokovni razvoj.

Kar 27,5 odstotka več mladih (kot trenutno zaposlenih) je v raziskavi izpostavilo prav slednje kot ključen dejavnik pri izbiri delodajalca.

Depositphotos

Kot smo ugotavljali pred meseci, ko smo obsežneje poročali o tej temi, je generacija Z prva, ki je odrasla v popolnoma digitaliziranem svetu, ko si vsakdana brez pametnih telefonov, interneta in drugih digitalnih tehnologij ni več mogoče zamisliti.

"Na trg dela tako prinaša večjo prilagodljivost, IKT-pismenost, več podjetniškega duha, drugačne vrednote, od delodajalcev pa tudi dejansko pričakuje, da jih 'živijo' (družbeno odgovornost, trajnostno delovanje, enakopravnost …)," je za Bloomberg Adria nedavno pojasnila strokovna direktorica e-Študentskega Servisa ter strokovnjakinja za mlade in trg dela, dr. Vesna Miloševič Zupančič.

Pogledi na prihodnost zaposlovanja manj rožnati kot lani

Čeprav večina sodelujočih v raziskavi še vedno pričakuje stabilnost na trgu dela, se delež tistih, ki napovedujejo rast brezposelnosti, znova povečuje. Po prejšnjem letu, ko so bili pogledi na trg dela najbolj optimistični po pandemiji, se je delež pesimistov zvišal s 40 na 45 odstotkov. Napovedi o večji brezposelnosti se krepijo zlasti med delavci v proizvodnji in tistimi, ki že aktivno iščejo novo zaposlitev.

"Opazujemo porast pesimizma, predvsem med aktivnimi iskalci zaposlitve in tistimi z modrimi ovratniki," navaja Andreja Šobar. Še zlasti izstopa podatek, da se je delež anketiranih, ki pričakujejo občutno povečanje brezposelnosti, v enem letu povečal za 23 odstotkov. Danes tako že vsak šesti vprašanec meni, da bo število brezposelnih znatno naraslo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar