Slovenci pri plačah med bolj obremenjenimi, a manj od nekaterih sosedov

Primerjava davčne obremenitve plač med državami pogosto odpira vprašanje, ali je delo v Sloveniji res nadpovprečno obdavčeno in ali se zaradi tega splača iskati priložnosti čez mejo. Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2025 kažejo precej razdrobljeno sliko: Slovenija sicer sodi med bolj obremenjene države, vendar jo po davčnem primežu še vedno prehitevajo nekatere ključne sosede, med njimi Nemčija, Avstrija in Italija. 

Davčni primež za samsko osebo s povprečno plačo je v Sloveniji lani znašal 45,3 odstotka stroška dela, kar pomeni, da skoraj polovica tega, kar delodajalec plača za zaposlenega, odpade na davke in prispevke. 

S tem se Slovenija uvršča na šesto mesto med 38 državami OECD. Pred njo so države, ki že tradicionalno sodijo med najbolj obremenjene, kot so Belgija, Nemčija in Francija, pa tudi Italija in Avstrija. Slovenija se tako umešča v zgornji del lestvice, vendar ne izstopa kot izrazita posebnost v evropskem prostoru.

Plačna obremenitev Slovencev nadpovprečna

Razlika do povprečja ostaja opazna. Mediana OECD znaša 37,9 odstotka, medtem ko je v državah EU-22 pri 41,2 odstotka, kar pomeni, da je obremenitev v Sloveniji za več kot sedem odstotnih točk višja od OECD mediane in za približno štiri odstotne točke nad evropskim povprečjem. To potrjuje, da je obdavčitev dela v Sloveniji relativno visoka, vendar primerljiva z jedrom zahodnoevropskih držav.

Pomembnejši od same ravni pa je trend. V zadnjem desetletju se je davčna obremenitev v Sloveniji povečala za tri odstotne točke, medtem ko je v OECD v povprečju ostala skoraj nespremenjena, v državah EU pa se je celo nekoliko znižala. Še bolj zgovoren je razvoj v zadnjih dveh letih, ko se je davčni primež povečal za dodatni dve odstotni točki, kar Slovenijo postopno pomika višje na lestvici držav z najvišjo obremenitvijo dela.

Rast v letu 2025 je bila tudi v mednarodni primerjavi razmeroma izrazita. Davčna obremenitev se je povečala za 0,63 odstotne točke, pri čemer je večino prispeval dvig socialnih prispevkov – tako na strani zaposlenih kot delodajalcev. Obremenitev z dohodnino se je sicer rahlo znižala, vendar to ni bistveno vplivalo na skupno sliko, kjer prispevki ostajajo ključni dejavnik.

Kako davčno obremenjeni so dohodki družin?

Podatki OECD kažejo, da je davčna obremenitev v Sloveniji za poročene pare z otroki občutno nižja kot za samske. Pri paru z dvema otrokoma, kjer prejema plačo le en partner, davčni primež znaša približno 33,4 odstotka stroška dela, kar pomeni eno večjih razbremenitev med državami OECD. Ključno vlogo pri tem imajo davčne olajšave za otroke ter denarni transferji, ki znižujejo davčno osnovo in povečujejo razpoložljivi dohodek gospodinjstva. 

Z rastjo dohodkov in vključitvijo drugega partnerja na trg dela se davčna obremenitev hitro povečuje. Pri parih, kjer imata oba partnerja dohodek, se davčni primež približa 40 odstotkom ali več, brez otrok pa celo preseže 44 odstotkov, kar je že blizu ravni obdavčitve samskih. 

 

Več kot polovico plače državi?

Podatki o dejanskih izplačilih pri najvišjih plačah dodatno ponazarjajo, kako izrazita je davčna in prispevna obremenitev na vrhu dohodkovne lestvice. V Krki je denimo predsednik uprave Jože Colarič v letu 2025 prejel približno 1,6 milijona evrov bruto, njegov neto prejemek pa je znašal okoli 647 tisoč evrov. Razlika med bruto in neto zneskom je tako presegla 900 tisoč evrov oziroma več kot polovico celotnega izplačila.

Podoben vzorec velja tudi za ostale člane uprave, kjer neto prejemki praviloma predstavljajo približno 40 odstotkov bruto zneskov. Takšna razmerja kažejo, da so najvišje menedžerske plače v Sloveniji močno obremenjene, zlasti pri variabilnem delu nagrajevanja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo. Gre sicer za delne podatke, saj vsa podjetja še niso objavila revidiranih letnih poročil za leto 2025.

Struktura obremenitve razkriva pomembno posebnost slovenskega sistema: večji del davčnega primeža izhaja iz socialnih prispevkov, ne toliko iz dohodnine. To pomeni, da se pritisk ne kaže le v neto prejemkih zaposlenih, temveč tudi v višjih stroških dela za podjetja. Posledično ima takšna struktura neposreden vpliv na konkurenčnost gospodarstva in stroškovno učinkovitost podjetij.