Potem ko so destinacije, kot so Monako, Dubaj in Švica, desetletja veljale za davčna in luksuzna zatočišča slavnih športnikov in milijonarjev, se v to tekmo z resnim potencialom vključuje tudi Grčija – natančneje Atene.
Leta 2024 so vlagatelji iz EU v grške nepremičnine vložili okoli milijardo evrov
Zaradi reformiranega sistema (ki vključuje tudi davčne spremembe) je to mesto postalo eno najprivlačnejših v Evropi, zlasti za tujce z visoko neto vrednostjo. Grški mediji poročajo, da mednje spada tudi srbski teniški zvezdnik Novak Đoković, ki naj bi po neuradnih informacijah razmišljal o selitvi v grško prestolnico.
Preberi še

Kje bogati iščejo zatočišče pred davki?
Velika Britanija bi lahko letos izgubila 9500 bogatih posameznikov.
20.10.2024

Bi želeli poslovati v davčni oazi? Kaj morete vedeti
Prijava premoženja, ki ga imajo slovenski državljani v lasti v davčnih oazah, je obvezna.
22.02.2024

Davčne selitve: ‘Dovolj je. Selim se v Dubaj.’
Govorili smo z osebo, ki zaradi visoke obdavčitve plače načrtuje selitev v Dubaj. Davčna selitev iz Slovenije ni tako preprosta, opozarjajo strokovnjaki.
20.06.2025

Đoković toži teniški 'kartel' in zahteva višje nagrade
Združenje profesionalnih teniških igralcev (PTPA), ki ga je soustanovil Đoković, je vložilo tožbo.
23.03.2025
Preden podrobneje pogledamo, kaj Atene konkretno ponujajo in zakaj vse pogosteje veljajo za novi evropski raj, velja spomniti, da Đoković Grčijo relativno pogosto obiskuje. Večkrat je dopustoval na Kreti in Mikonosu, romal na goro Atos, javno pa izraža tudi ljubezen do grške tradicije, vere in topline prebivalcev. Njegovi uradni stiki z grško vlado so se začeli leta 2024, v okviru postopka za pridobitev zlate vize.
Depositphotos
"Flat tax" v višini 100.000 evrov
Atene so mesto v razvoju, z vse boljšo zdravstveno oskrbo, infrastrukturo, možnostmi za zaposlitev ali poslovanje, obenem pa z razmeroma dostopnimi cenami nepremičnin. Zanimivo je, da je zdajšnja fiskalna disciplina v Atenah močnejša kot v Berlinu, prestolnici največjega evropskega gospodarstva.
Vlada Kyriakosa Mitsotakisa je izvedla niz strukturnih reform, s katerimi je iz nekdanjega "bolnika Evrope" naredila zvezdo, kar potrjuje tudi skoraj 30-odstotna rast atenskega borznega indeksa (ASE) od začetka leta 2025.
Proračunski presežek je leta 2024 znašal 1,3 odstotka BDP, s čimer se je Grčija uvrstila med redke države v evroobmočju s pozitivnim saldom. Vlada se ponaša s številnimi simboli okrevanja – luksuznim kompleksom The Ellinikon, zgrajenim na mestu nekdanjega atenskega letališča, najvišjo zgradbo v državi ter odprtjem Microsoftovih podatkovnih centrov in raziskovalnega centra podjetja Pfizer.
"Najbolj iskane lokacije med tujimi kupci ostajajo osrednji deli Aten – Kolonaki, Pagkrati, Mets in Koukaki –, ki združujejo arhitekturno vrednost, dobro povezljivost in stalno povpraševanje po najemih. Posebno pozornost vlagateljev priteguje tudi projekt The Ellinikon – eden največjih razvojnih podvigov v Evropi, ki nekdanje letališče preoblikuje v sodobno stanovanjsko-poslovno območje z neposrednim dostopom do morja. Projekt pomembno vpliva na dinamiko trga na južnem delu Aten in postaja nova referenčna točka za prihodnje naložbe," pravi Nikola Nedeljković, direktor predstavništva družbe Ellas Estate v Srbiji.
Čeprav se za zdaj še noben znan svetovni športnik ni preselil prav v Atene – v nasprotju z Italijo, Španijo in Portugalsko, kjer živi veliko nogometašev in tenisačev –, bi Đokovićevo zanimanje za grško prestolnico lahko spodbudilo tudi druge.
Trenutno grška borza dokazuje, kako lahko reformna agenda in politična stabilnost obnovita tržno zaupanje ter privabita bogate in slavne, ki v tej državi – zlasti v Atenah – najdejo številne razloge za selitev.
Glavni adut je tako imenovani "non-dom" davčni režim, namenjen posameznikom z visoko neto vrednostjo (HNWI), ki se odločijo preseliti v Grčijo. Tak posameznik ima običajno več kot milijon dolarjev visoko likvidnega premoženja. V okviru tega režima se uporablja pavšalna obdavčitev (angleško flat tax).
Po pravilih, ki veljajo v letu 2025, posameznik, ki vsaj sedem od zadnjih osmih let ni bil davčni rezident Grčije in ki v lokalno nepremičnino, podjetje ali investicijski sklad vloži najmanj 500.000 evrov, plača le 100.000 evrov davka na leto, ne glede na višino globalnih prihodkov. Režim velja do 15 let, družinski člani pa se mu lahko pridružijo z doplačilom 20.000 evrov na leto. Dediščine in darila izven Grčije niso obdavčeni, kar dodatno motivira bogataše, ki načrtujejo dolgoročno selitev.
Grčija ima centraliziran davčni sistem, kar pomeni, da se davki in davčne olajšave uporabljajo na nacionalni ravni, v nasprotju z ZDA ali Švico, kjer so določeni lokalno. Ena ključnih prednosti grškega sistema je tudi ta, da ni pogoja stalnega prebivanja ali zaposlitve. Za status davčnega rezidenta je dovolj, da oseba v Grčiji prebiva več kot 183 dni na leto. Ta fleksibilnost je posebej pomembna za športnike in podjetnike, ki pogosto potujejo.
Na koga še cilja grški davčni sistem?
V času, ko se vse več držav vključuje v globalno tekmo za privabljanje tujcev in talentov, si je Grčija z inteligentnimi davčnimi reformami izborila pomembno mesto. Sistem je dovolj prilagodljiv, da nagovori različne profile – od športnikov do upokojencev – hkrati pa dovolj stabilen, da zagotavlja dolgoročno varnost.
Za upokojence iz tujine grški davčni sistem ponuja sedemodstotno obdavčitev tujih prihodkov, če v zadnjih šestih letih niso bili davčni rezidenti. Digitalnim nomadom in tujim strokovnjakom nudi 50-odstotno oprostitev davkov in prispevkov za obdobje sedmih let.
Tisti, ki se ne vključijo v noben poseben režim, plačajo standardni dohodninski davek, ki za visoke prihodke znaša do 44 odstotkov, vendar z nižjimi efektivnimi stopnjami kot v večini drugih držav EU ter dodatnimi olajšavami in manjšim davkom na nepremičnine.
Globalni trendi non-dom selitev
Za razliko od Bergama ali Dubaja Atene (še) niso postale svetovno znano zatočišče za športne superzvezdnike, a so na dobri poti.
Čeprav se za zdaj še noben znan svetovni športnik ni preselil prav v Atene – v nasprotju z Italijo, Španijo in Portugalsko, kjer živi veliko nogometašev in tenisačev –, bi Đokovićevo zanimanje za grško prestolnico lahko spodbudilo tudi druge. Nekaterim bo privlačna davčna politika, drugim bo motiv v življenjski dinamiki mesta, razvoju zabavne in izobraževalne ponudbe ter ugodni geografski legi.
Poleg davčnih ugodnosti Grčija ponuja tudi visoko kakovost življenja. Atene imajo razvito infrastrukturo, odlične zasebne šole, bogato gastronomsko sceno in neposredne letalske povezave z vsemi deli sveta. Stroški življenja so nižji kot v zahodnoevropskih prestolnicah, sredozemsko podnebje in bližina morja pa dodatno vabijo.
Grčija, Monako ali Španija?
Odgovor na to vprašanje je odvisen od poslovnih načrtov in osebnih preferenc posameznika.
Grčija je trenutno zelo konkurenčna zaradi non-dom režima, ki bogatim tujcem omogoča, da z letnim davkom v višini 100.000 evrov pokrijejo vse svoje globalne prihodke. Primerna je za upokojence, vlagatelje in športnike, ki si želijo rezidence v EU, vendar pa davek na potrošnjo in nepremičnine ni zanemarljiv.
Monako ostaja najbolj ugodna davčna oaza, saj ne obdavčuje dohodkov in kapitalskih dobičkov, a so življenjski stroški in cene nepremičnin izjemno visoki. Španija pa je privlačna za športnike in menedžerje zaradi t. i. Beckhamovega zakona, zato bi Grčija – če želi privabiti več tujih športnikov – morda morala razmisliti o podobni zakonodaji.
"Grčija se danes uveljavlja kot eno najdinamičnejših naložbenih okolij v regiji. Poleg možnosti pridobitve dovoljenja za prebivanje v EU tuje vlagatelje privlačijo stabilni donosi od oddajanja nepremičnin, rast vrednosti premoženja ter splošna pravna in ekonomska varnost znotraj evropskega sistema. Veliko zanimanje vlada tudi za obalne dele prestolnice, zlasti za Glifado in Vouliagmeni, ki izstopata po luksuzni ponudbi, kakovostni infrastrukturi in privlačni lokaciji. Prav tako vse več vlagateljev svojo pozornost usmerja na Pirej, zahvaljujoč njegovemu strateškemu pomenu kot največjemu pristanišču v državi ter razvoju novih infrastrukturnih in stanovanjskih projektov," zaključuje Nedeljković.
Pri pripravi besedila (v delu, ki se nanaša na reforme) je sodeloval tudi Rudi Lukačić, analitik pri Bloomberg Adria.
Prevedel in priredil Urban Červek
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...