'Beg mišic': Zakaj se vrhunski slovenski športniki selijo v davčne oaze?

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je nedavno pozval k sistemski spremembi obdavčitve vrhunskih športnikov. Po njegovem mnenju bi morala država ustvariti spodbudno okolje za življenje in delovanje športnikov v domovini, s čimer bi spodbudili najuspešnejše športnike k vrnitvi v Slovenijo in vlaganju doma. V ta namen je na poslovni konferenci Šport 2025, ki jo je maja organizirala medijska hiša Delo, predlagal pavšalno 10-odstotno obdavčitev profesionalnih športnikov med njihovo aktivno kariero.

Brodnjak je predlagal tudi "popolno davčno amnestijo" denarja, ki ga vrhunski športniki vrnejo v Slovenijo. Prvi mož NLB ni edini, ki meni, da trenutna davčna ureditev vrhunske športnike sili k selitvi v tujino, s čimer Slovenija izgublja davčne prihodke.

Davčni svetovalec in nekdanji direktor davčne uprave Ivan Simič je na razpravi o finančnem položaju športa, ki jo je januarja organiziral košarkarski klub Olimpija Cedevita, povedal, da bi privabljanje največjih zaslužkarjev med slovenskimi športniki moralo biti v interesu države. Po njegovem mnenju jih trenutna ureditev spodbuja, da si dom ustvarijo drugje, zato je kot rešitev predlagal posebni davčni razred. "Pred leti sem predlagal uvedbo šestega dohodninskega razreda, ki bi prihodke nad milijon evrov obdavčil z desetodstotno stopnjo, a ni bilo posluha za to," je Simič povedal po poročanju STA.

Vrhunski športniki pakirajo kovčke za Monako

Razprava o tako imenovanem "begu mišic" (besedna igra po vzoru sorodne zveze beg možganov) se je pri nas razvnela leta 2019, ko je slovenski kolesarski as Primož Roglič v intervjuju za Val 202 razkril, da se je preselil v žepno državico Monako. Njegova odločitev naj bi bila predvsem športne narave, saj je pojasnil, da se bo ob Azurni obali lažje pripravljal na dirko po Franciji.

Depositphotos

 

Majhen Monako, ujet med Sredozemljem in zahodnimi pobočji Alp ter znan predvsem kot davčna oaza, za slovenske kolesarje ni neznanka. Roglič se je s selitvijo leta 2019 pridružil kolesarjema Mateju Mohoriču in Janiju Brajkoviču, ki sta v Monte Carlu imela prijavljen stalni naslov, v žepni državici pa živi tudi Tadej Pogačar.

Poleg milega podnebja in bližine recimo Dirke po Franciji je država zaradi ničelne stopnje dohodnine izjemno privlačna destinacija davčnega rezidentstva. Monako denimo ne pobira davka na kapitalske dobičke in nepremičnine, športne nagrade pa so obdavčene z do osem odstotkov, medtem ko morajo športniki z boljšimi prihodki pri nas plačati od 35- do 50-odstotni davek, je pred časom pisal Siol.

Idejo o pavšalni 10-odstotni obdavčitvi vrhunskih športnikov je leta 2020 po pisanju portala Necenzurirano predlagal že nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, vendar predlog – vsaj za zdaj – še ostaja v osnutku.

"10-odstotna stopnja za športnike v času aktivne kariere je primerna stopnja, upoštevajoč tudi drugo dodano vrednost, ki jo šport in športniki ustvarjajo za družbo," je povedal direktor podjetja Sport Media Focus Tomaž Ambrožič in dodal, da "v celoti podpira pobudo predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka".

Ambrožič izpostavi, da takšen predlog ne bi le olajšal kariere vrhunskih športnikov, temveč bi olajšal tudi poslovanje in tržni položaj slovenskih klubov, ki jih plačujejo. "Zagotovo bi to pripomoglo, da bi slovenski športniki v individualnih panogah, kot so kolesarjenje in tenis na primer vrnili svoje prebivališče v Slovenijo iz davčnih oaz."

"V tem trenutku samo trije najboljši slovenski kolesarji na leto zaslužijo približno 10 milijonov evrov in vsi trije imajo domicil v Monaku. Če bi ga preselili v Slovenijo, bi država v primeru 10-odstotne obdavčitve dobila milijon evrov, danes pa ne dobi prav nič. Tudi če bi bila davčna stopnja 20-odstotna, sem prepričan, da bi se vsi trije raje odločili za bivališče v Sloveniji," pove Ambrožič in izpostavi, da imajo športniki v Monaku poleg manjše obdavčitve še dodatne stroške z nakupom in vzdrževanjem nepremičnine, kar je pogoj za pridobitev stalnega prebivališča v kneževini Monako.

Nekateri vrhunski športniki s službo v javni upravi

O plačah in obdavčitvi slovenskih športnikov se je veliko govorilo tudi lani, ko smo lahko na televizijskih zaslonih spremljali prenose tekem evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji in poletnih olimpijskih iger v Parizu. Pred Eurom 2024 smo se denimo pogovarjali z nekdanjim nogometašem Denisom Šmejem, ki je za Bloomberg Adria povedal, da 80 odstotkov nogometašev, ki igrajo v prvi slovenski ligi, "živi iz rok v usta". "V slovenski ligi ni pogojev, da bi si igralci lahko ustvarili eksistenčno varnost. Prihodkov, ki jih prejmejo od klubov, ne morejo privarčevati za boljše čase," je povedal.

Veliko vrhunskih slovenskih športnikov je zaposlenih v javni upravi, kar jim zagotavlja določeno stopnjo socialne varnosti. Kot smo pisali lani, je bilo avgusta tako zaposlenih 124 športnikov, pri čemer na spletni strani Slovenske vojske navajajo, da športnikom pomagajo tudi pri nakupu športne opreme in jim, med drugim, zagotavljajo tudi čim boljše materialne pogoje za izvedbo treningov in priprav.

Slovenija po obdavčitvi v vrhu držav OECD

Zaradi visokih davkov – Slovenija se v vseh lestvicah OECD uvršča med države z najvišjim davčnim bremenom – se vrhunski športniki, ko njihovi prihodki presežejo določeno raven, odločijo davčno rezidentstvo preseliti v države z nižjimi stopnjami obdavčitve. Veliko si jih novo prebivališče poišče v Monaku. Tam ima poleg omenjenih kolesarjev stalno prebivališče prijavljeno tudi slovenska atletinja Jolanda Čeplak, v davčnih oazah pa so (oziroma še vedno) domovali tudi številni tenisači, med njimi Aljaž Bedene, Polona Hercog in Tamara Zidanšek.

Za selitev se je odločil zdaj že upokojeni teniški igralec Blaž Kavčič, ki je izbral Dubaj. Tenisač je za časnik Večer povedal, da so pogoji za trening tam boljši in da ni naključje, da večina slovenskih športnikov, ki zasluži nekoliko več, nima rezidentstva v Sloveniji. "To pomeni, da nekaj ni v redu. Če bi bili standardi, kot morajo biti, bi ostali doma," je za dejal Kavčič.

Na nekonkurenčnost slovenskega športa vpliva visoka obdavčitev dela, ki klubom onemogoča izplačevanje višjih plač in posledično najemanje kakovostnejših igralcev, je v lanskem intervjuju za portal Siol povedal strokovnjak za športno pravo Blaž Tomažin Bolcar. "Prav zato pri nas športniki sploh niso zaposleni. Do zdaj so to reševali s statusom samostojnega podjetnika oziroma športnega delavca normiranca, ki je omogočal višja izplačila v primerjavi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi. Celoten slovenski kolektivni šport namreč temelji na statusu normiranca. Ne poznam športnika, ki bi bil v svoji organizaciji zaposlen," je povedal.

Tomažin Bolcar je opozoril, da velika večina slovenskih športnikov z donosnejšimi pogodbami ni več davčnih rezidentov Slovenije. "Že povišanje osnove za izračun prispevkov pri normirancih iz leta 2023 je močno zarezalo v neto prejemke športnikov," je povedal za Siol in ponudil nekaj predlogov za izboljšanje tega področja.

Depositphotos

 

Spodbudnejše davčno okolje, ki bi omogočalo večje vlaganje v šport in s tem njegov ustrezen razvoj, bi po mnenju strokovnjaka za športno pravo lahko dosegli s povišanjem stopnje davčno priznanih odhodkov v primeru sponzoriranja, z dodatno davčno olajšavo v višini izplačane bruto plače pri davku od dohodkov pravnih oseb za delodajalca, ki zaposli športnika (za določeno prehodno obdobje), z oprostitvijo plačila dohodnine za nagrade, ki jih športniki dobijo na velikih tekmovanjih in izplačevalec nagrade ni država, ter ne nazadnje z oprostitvijo plačila DDV ali znižanjem stopnje DDV za vstopnice na športne dogodke.

Kako je urejeno davčno področje vrhunskih športnikov?

Športniki, državljani Slovenije, ki dosežejo vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti in jih prizna Olimpijski komite Slovenije ali pristojna nacionalna športna zveza, lahko pridobijo naziv vrhunskega športnika. Z vpisom v posebni razvid nato pridobijo pravice iz socialnih zavarovanj, možnost plačanih prispevkov in tudi poseben davčni status. Posebni davčni status vrhunskim športnikom vnaprej priznava 70 odstotkov normiranih stroškov od vseh prejetih prihodkov iz športnega udejstvovanja.

Na podlagi četrtega odstavka 113. člena še vedno veljavnega Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se poklicnim športnikom, ki samostojno opravljajo športni poklic in so vpisani v razvid poklicnih športnikov, pod pogojem, da nimajo sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravljajo druge dejavnosti, priznava posebna olajšava v višini 15 odstotkov prihodkov letno do zneska 25 tisoč evrov prihodkov. Ta olajšava se ne priznava davčnim zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.