Zanimivi primeri: Kako Trumpova grožnja s carinami sili podjetja k prilagoditvami

Podjetja po vsem svetu se pripravljajo na agresivno uvajanje carin predsednika Donalda Trumpa in predvidevajo najslabše scenarije, medtem ko jih neprestane spremembe v predpisih in nejasne carinske olajšave puščajo v negotovosti.

V upravah podjetij vodilni kadri ocenjujejo potencialne stroške carin ter njihov vpliv na prodajo, dobičke in tržne deleže. Številna podjetja ustanavljajo posebne "delovne skupine za carinske zadeve", da bi omilila negativne posledice teh ukrepov.

Vpliv Trumpovih groženj in carin na uvoz blaga

V prvih tednih svojega mandata je Trump uvedel carine na uvoz blaga v vrednosti približno 1.400 milijard dolarjev iz Kanade, Mehike in Kitajske – več kot trikrat več od vrednosti kitajskega blaga v višini 380 milijard dolarjev, ki ga je obremenil s tovrstnimi dajatvami v svojem prvem mandatu, kažejo ocene organizacije Tax Foundation. Kasneje je te grožnje za Kanado in Mehiko odložil in omilil. Vendar so njegovi poskusi preoblikovanja ameriškega gospodarstva pretresli finančne trge.

Nove okoliščine so prisilile tudi podjetja, ki vključujejo avtomobilske proizvajalce Stellantis NV in Volkswagen AG, farmacevtske družbe Sandoz Group AG in Eli Lilly & Co. ter trgovce Walmart, Target in Temu, v nujno analiziranje posledic in prilagajanje novim carinskim ukrepom. Po besedah Florenta Menegauxa, izvršnega direktorja proizvajalca pnevmatik Michelin, je izvor negotovosti dejstvo, da je svetovna trgovina v zadnjih desetletjih postala tako močno prepletena, da je posledice tovrstnih ukrepov praktično nemogoče natančno predvideti.

"V globaliziranem svetu so mehanizmi zelo kompleksni. Če začnete uvajati carine, postane zelo, zelo težko razumeti, kakšne bodo posledice," je povedal v intervjuju in opozoril, da pri vozilu, sestavljenem v ZDA, deli lahko prečkajo meje kar 53-krat – zaradi česar carine predstavljajo logistično moro.

"Za nas je jasno: Ne moremo prevzeti bremena dajatev in o tem obveščamo naše stranke," je v intervjuju povedal finančni direktor Continentala Olaf Schick. Nemško podjetje ima 20 tovarn v Mehiki in je lani ustvarilo petino skupne prodaje v ZDA.

Trumpova administracija stavi, da bodo carine preoblikovale ameriško gospodarstvo s tem, ko bodo podjetja, ki prodajajo strankam v ZDA, prisilile k lokalni proizvodnji. Medtem ko sodita proizvajalec pnevmatik Pirelli & C SpA in farmacevtski velikan Eli Lilly med tiste, ki so se zavezali k povečanju proizvodnje v ZDA, predstavniki industrije opozarjajo, da lahko takšni projekti trajajo zelo dolgo.

"Tovarna pnevmatik ni preprosto montažno podjetje," pravi Menegaux iz Michelina. "Minimalna naložba za tovarno pnevmatik znaša 600 milijonov dolarjev. Če delaš kar se da hitro, traja tri leta, preden lahko proizvedeš prvo pnevmatiko." Dodaja, da podjetju v bližnji prihodnosti ne bo preostalo drugega, kot da dvigne cene.

Nekaterim podjetjem ne bo uspelo prevaliti višjih stroškov na potrošnike. Po ocenah Bloomberg Intelligence (BI) bi carine na vozila, ki jih Stellantis in Volkswagen uvažata iz Mehike in Kanade, lahko letos izničile 5,21 milijarde evrov njunih dobičkov. Bonitetna agencija S&P je ta mesec znižala bonitetno oceno Stellantisa, pri čemer je izpostavila potencialne posledice.

Lastnik blagovnih znamk Jeep, Ram, Chrysler in Dodge bo letos v ZDA iz teh dveh držav uvozil približno 417.000 vozil, ocenjuje Michael Dean, višji analitik industrije pri BI, ki dodaja, da imata podjetji zaradi močne konkurence in presežnih proizvodnih zmogljivosti "omejene možnosti, da prevali te dodatne stroške na kupce."

 

Bloomberg

Avtomobilski proizvajalci bi se sčasoma lahko soočili tudi z višjimi dajatvami na uvoz iz Evrope. Trump je Evropski uniji zagrozil s 25-odstotnimi carinami, pri čemer so farmacevtska industrija, avtomobilska industrija in kmetijstvo opredeljeni kot posebej občutljivi sektorji.

"Če se to zgodi, bo za nas težje, saj iz Evrope uvažamo veliko avtomobilov v ZDA," je dejal Jim Rowan, izvršni direktor družbe Volvo Car AB. "Takrat bomo morali razmisliti o proizvodnji več avtomobilov v ZDA. V Charlestonu imamo proizvodne zmogljivosti. To bi lahko storili."

Za Boeing bodo carine sicer zvišale stroške delov, kot je pristajalno podvozje, ki ga kupuje iz Kanade, vendar je večja skrb, da bo nabava komponent postala težavna. Izvršni direktor Kelly Ortberg je med nagovorom zaposlenim povedal, da bi carine lahko postale "težava za kontinuiteto dobave."

Nemoteno delovanje dobavnih verig skrbi tudi ameriške trgovce na drobno, kot sta Target in Walmart, ki svoje izdelke uvažajo iz držav, kot je Kitajska. Pričakujejo morebitno zvišanje cen, čeprav še ne vedo natančno, kaj bodo carine zajemale.

"Odvisno od višine carin bomo morali ukrepati," je prejšnji teden novinarjem povedal izvršni direktor Targeta Brian Cornell.

Walmart je nekatere kitajske dobavitelje zaprosil, naj znižajo svoje cene za do 10 odstotkov ob vsaki novi rundi carin, s čimer jih pravzaprav poziva, da deloma prevzamejo stroške Trumpovih dajatev. To ustvarja zaskrbljenost med nekaterimi dobavitelji, ki že tako poslujejo z izjemno nizkimi maržami, in je razburilo kitajsko vlado.

Bing Guan/Bloomberg

Nekatera podjetja, kot je švicarska Galderma Group AG – proizvajalec priljubljene kreme za kožo Cetaphil – iščejo druge trge, da bi ublažila nekatere učinke carin.

"Vedno imamo možnost preusmeriti prodajo na mednarodne trge, kjer beležimo zelo, zelo dober napredek," je v intervjuju povedal glavni izvršni direktor Flemming Ornskov.

Vendar bi to lahko bilo lažje reči kot storiti. ZDA predstavljajo približno 40 odstotkov celotne prodaje Galderme.

Bloomberg Mercury

Za proizvajalce zdravil bo učinek odvisen od tega, ali bodo nove carinske dajatve obremenile končne farmacevtske izdelke ali aktivne farmacevtske učinkovine, pojasnjujejo vodilni predstavniki panoge.  Če gre za slednje, bi to prizadelo številna največja farmacevtska podjetja, saj se te osnovne učinkovine večinoma proizvajajo na Kitajskem in v Indiji, so dodali.

Sandoz, ki generična zdravila večinoma proizvaja zunaj ZDA, je sporočil, da v državi verjetno ne bo povečal proizvodnje, razen če ne pride do temeljnih sprememb v načinu nabave zdravil, kar nakazuje, da se bodo cene njihovih zdravil zvišale.

"Kratkoročno menim, da bo to povzročilo še več nestabilnosti pri dostopu pacientov do zdravil," je v intervjuju povedal izvršni direktor švicarskega podjetja Richard Saynor. Srednjeročno se bo zvišanje cen prevalilo na plačnike zdravstvenih storitev in nazadnje na paciente, je dodal.

Medtem je Eli Lilly sporočil, da bo vložil vsaj 27 milijard dolarjev v izgradnjo štirih proizvodnih obratov v ZDA, ki bodo začeli delovati v naslednjih petih letih, od katerih bodo trije proizvajali aktivne učinkovine.

Podjetje Pfizer je medtem bolj izpostavljeno carinam na EU, kjer ima proizvodne obrate, je povedal glavni izvršni direktor Albert Bourla. Podjetje ima po podatkih s svoje spletne strani vsaj 10 tovarn po vsej Evropi.

"Pozorno spremljamo razvoj dogodkov in čakamo, kako se bo situacija razjasnila," je dejal direktor.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar