Poslovanje

Na skrivaj iščem službo drugje. Kaj, če šef izve?

Avtor: Boštjan J. Turk

28. marca 2025, 07:00

Večina zaposlenih išče novo službo 'na skrivaj', saj jih je strah posledic pri aktualnem delodajalcu

Številni mladi pogosteje menjajo službe, kar povzroča težave delodajalcem, kako se lahko zaščitijo?

Dobro je, da se pogodbeni stranki dogovorita za odpovedni rok

Na skrivaj iščem službo drugje. Kaj, če šef izve?

Depositphotos

Edina zakonitost, ki vlada na trgu dela, je zakon ponudbe in povpraševanja, pri čemer še vedno najpomembnejšo vlogo igra plačilo za delo, stalnost zaposlitve, čedalje bolj pa tudi odnosi, dobro počutje na delovnem mestu in fleksibilen delovni čas. Nekateri zaposleni, zlasti mlajši, niso več lojalni enemu delodajalcu in hitreje menjajo zaposlitve.  

Mladi zaposleni radi hitro menjajo službe

Predvsem za tiste mlajše, ki so ravnokar diplomirali, ali pa recimo za tiste v svojih poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih velja, da so dokaj nezanesljiva delovna sila, ki še išče svoje priložnosti, oziroma iščejo predvsem sami sebe.

To je seveda povsem razumljivo, saj še niso izoblikovali svojega profila, niso še povsem prepričani katero delo in v kakšnem delovnem okolju jim ustreza, prav tako pa jim pogosto primanjkuje samozavesti.

Tako se selijo iz ene pogodbe za določen čas v drugo pogodbo za določen čas in tako za delodajalca predstavljajo bolj začasno kot pa trajno rešitev. Glede na stanje na trgu dela in vložkih delodajalca v kader, ki stopi skozi vrata, to ne ustreza. 

Kako lahko pogodbo o zaposlitvi odpove delavec?

Delavec pogodbo o zaposlitvi lahko kadarkoli odpove, prav tako pa lahko pogodbeni stranki sporazumno odpovesta pogodbo o zaposlitvi. Praviloma jo odpovesta z odpovednim rokom, ki traja od 15 ali 30 dni. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita tudi glede ustreznega denarnega povračila namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

Prav tako ima delavec možnost, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. To lahko med drugim stori v primeru, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali, če mu tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost, kot tudi, če mu ni zagotovil varnosti in zdravja pri delu, ali pa ga je pri delu diskriminiral ali zoper njega izvajal mobing.

Kaj pa obvestilo glede odpovedi?

Od delavca se pričakuje, da bo delodajalca o odpovedi delovnega razmerja pravočasno in primerno obvestil. Predvsem iz razloga, da bo lahko delodajalec nemoteno nadaljeval delovni proces brez doslej zaposlenega delavca. Temu namenu običajno služi institut odpovednega roka, v katerem se lahko delodajalec in delavec prilagodita novi situaciji.

Iz etičnega vidika bi bilo prav, da bi delavec o tem, da išče svojo priložnost drugje delodajalca transparentno obvestil že v času delovnega razmerja, oziroma vsaj dva ali tri mesce, preden bi podpisal pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. V praksi pa je to bolj ali manj pobožna želja delodajalcev, saj zaposleni nove priložnost raje iščejo na "skrivaj", saj se bojijo, da bi jim lahko transparentna izjava glede iskanja druge službe škodila. Poleg tega pa niti ne vedo, ali bodo pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem sploh sklenili.

V praksi to ne drži vselej, saj imajo delodajalci običajno raje, da z zaposlenimi igrajo z odprtimi kartami. Pogovor je vedno najboljša rešitev, da se tako delodajalec kot zaposleni izogneta nastanku morebitne škode ter obenem ohranita dober odnos tudi po zaključku delovnega razmerja.

Poskusno delo in pogodba o zaposlitvi za določen čas

Tudi delodajalci imajo svoje vzvode, s katerimi lahko kalkulirajo glede tega, koliko časa bodo računali na določenega delavca. Ena izmed možnosti je poskusno delo, ki delodajalcu omogoča, da delavca na določenem delovnem mestu zaposli pod nekakšnim odložnim pogojem. Če se bo delavec izkazal, ga bo delodajalec po opravljenem poskusnem delu zaposlil, sicer pač ne.

Tudi pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas ima delodajalec na voljo neko obdobje, v katerem delavca preizkuša, kako se bo ta izkazal. Tako denimo z njim sklene pogodbo za določen čas za obdobje enega leta, potem pa se odloči, ali ga bo zaposlil za nedoločen čas, ali pa bo delovno razmerje po tem obdobju prenehalo in se bo odločil za kakšnega drugega delavca.

Seveda se lahko tudi delavec po tem obdobju odloči, da ne bo več delal za delodajalca. Še več, delavec ima kadarkoli možnost, da odpove pogodbo o zaposlitvi in mu razlogov za tako odločitev sploh ni treba pojasnjevati.

Vse novice iz rubrike Posel

Posel

vse novice iz rubrike Posel

Za nadaljevanje branja se registrirajte. Registrirajte se

Nadaljujte z branjem tako, da izberete eno od spodnjih možnosti.

BREZPLAČEN RAČUN

Preberite ta in še 1 članek (ne velja za PREMIUM članke)

Brezplačno glasilo

Registracija

Naročnina

Neomejen dostop do premium vsebin na vseh 5 portalih

Neomejen dostop do TV in video vsebin

Ekskluzivne zgodbe in analize iz Businessweek Adria

Poglej ponudbe

Aktivirajte še 1 brezplačen članek in nadaljujte z branjem.

Odkleni zdaj

Izkoristili ste 1 brezplačen članek.

Cenimo vaše zanimanje za zanesljive informacije. Aktivirajte še 1 članek brezplačno in nadaljujte z branjem.

Odkleni zdaj

Izkoristite ekskluzivno ponudbo danes! Berite neomejeno za 1 € na teden.

Zagotovite si neomejen dostop še danes

Nadaljuj

Izkoristite ekskluzivno ponudbo danes! Berite neomejeno za 1 € na teden.

Vaši tekmeci to že vedo. Boste ostali v temi?

Pridružite se zdaj za samo 11 € na mesec!

Poglej ponudbe