Regionalna konferenca o upravljanju tveganj in bančništva v dobi umetne inteligence (UI) se je odvila organizirana v letovišču Tarčin Forest Resort v Sarajevu, udeleženci iz finančnega sektorja pa so imeli priložnost razpravljati o priložnostih in izzivih, ki jih umetna inteligenca prinaša temu sektorju.
Na dveh panelih so razpravljali o tem, kako se UI lahko uporablja ali se že uporablja v bančnem sektorju ter o predpisih glede umetne inteligence, ki jih bo treba upoštevati v BiH. Skozi razprave in predstavitve so udeleženci konference lahko poslušali tudi o tem, kako je mogoče umetno inteligenco strateško uporabiti za prihodnost bančnega sektorja, ter o vlogi ljudi pri uporabi umetne inteligence.
Konferenco je odprl Igor Jokić, predsednik Združenja strokovnih upravljavcev tveganj Bosne in Hercegovine, ki je dogodek organiziral v sodelovanju z drugimi partnerji. Poudaril je, da je poslanstvo združenja odpiranje prostora za skupno razmišljanje regulatorjev, bankirjev, tehnoloških strokovnjakov in akademske skupnosti, kar ta konferenca v bistvu predstavlja.
Promo/Igor Jokić
Na samem začetku svojega nagovora je Jokić podal močno sporočilo: »Teza, da bo umetna inteligenca spremenila prihodnost, je problem, saj pripada preteklosti. UI je že zelo prisotna v naših življenjih, na naših delovnih mestih in spreminja našo realnost. Prihodnost je prispela in naša naloga je, da ji ne dovolimo, da nas prehiti.«
Poudaril je, da umetna inteligenca prinaša ogromen potencial bančnemu sektorju in da, ko govorimo o umetni inteligenci, najpogosteje poudarjamo optimizacijo procesov in prihranke, ki jih prinaša, vendar pa obstaja tudi cel spekter tveganj, kot so tveganja za ugled, kibernetski napadi in skladnost z zakonodajo.
Promo/Mejra Juzbašić Bajgarić
Svoja uvodna govora sta imela tudi vodja Urada IFC za Bosno in Hercegovino ter Črno goro, Armin Ridžalović, ter regionalna direktorica ustanove Finance in Motion Mejra Juzbašić Bajgarić.
Ridžalović je poudaril, da IFC kot partner finančnim institucijam v postopku uporabe umetne inteligence sodeluje skozi več programov.
»Digitalna preobrazba zahteva kulturne in mentalne spremembe, ne le drago programsko opremo. Zagotavljanje finančne stabilnosti in krepitev zmogljivosti finančnih institucij je primarna vloga IFC, digitalizacija pa bo postala nujna,« je dejal Ridžalović.
Juzbašić Bajgarić je delila izkušnje podjetja, ki ga zastopa, in povedala, da so že sprejeli strategijo umetne inteligence, katere implementacija je v teku, in da je iz dosedanjega dela mogoče sklepati, da bo človeški dejavnik še vedno potreben, vsaj pri nadzoru dela umetne inteligence.
Promo/Armin Ridžalović
»Umetna inteligenca prinaša velike priložnosti, z njo lahko delo hitro opravimo in nekaj, kar nam je prej vzelo ure, zdaj dosežemo v nekaj minutah. Preizkusili smo nekaj orodij in naleteli na napake, ki jih je bilo treba popraviti; zato menimo, da je umetna inteligenca odlična, ni pa popolna in potrebuje človeški pristop,« je povedala Juzbašić Bajgarić.
Omenila je tudi strahove mnogih, da bo umetna inteligenca nadomestila številna delovna mesta, pri čemer je opozorila na najnovejše študije, ki kažejo, da bo manjši delež delovnih mest sicer izgubljen, a da bodo človeški viri preusmerjeni na druga delovna mesta, ki jih bo umetna inteligenca posredno ustvarila.
V svoji analizi je Rudi Lukačić, tržni in makroekonomski analitik Bloomberg Adria, poudaril, da sta ključni značilnosti umetne inteligence povečanje dobička in zmanjšanje števila zaposlenih, največji izzivi pa bodo pomanjkanje tehničnega osebja in integracija umetne inteligence v obstoječe informacijske sisteme finančnih institucij.
Promo/Rudi Lukačić
»Bloomberg je govoril z okoli stotimi globalnimi bankami, jih povprašal o njihovih stališčih in zmožnosti za sprejemanje umetne inteligence. 44 odstotkov bank pravi, da UI uporabljajo kot ključno orodje, in domneva se, da bo 70 odstotkov bank UI v naslednjih dveh letih uporabljalo v širšem razponu,« je dejal Lukačić.
Jamie Burink, izvršni direktor Akkuro Lending, je poudaril, da je upravljanje tveganj pomemben dejavnik za varne bančne storitve in da je zaradi novih okoliščin, ki jih prinaša umetna inteligenca, za banke potrebno ustvariti nova pravila.
»V mojem podjetju ustvarjamo tehnologije, ki so bankirjem všeč. Danes bomo na umetno inteligenco pogledali skozi tri prizme – prva je merljiva sedanjost, druga so nove možnosti, tretja pa novi premislek modela. V tej fazi se banke namreč začnejo obnašati drugače,« je dejal.
Promo/Jamie Burink
Kot uspešne zgodbe o umetni inteligenci je Burink predstavil švicarsko digitalno storitev Kamuno ter švedsko fintech podjetje Klarna. Poseben poudarek je namenil programski opremi Kuro, digitalnemu asistentu, ki pomaga pri oblikovanju bančnih produktov. Udeleženci konference so imeli priložnost v praksi opazovati delovanje orodja Kuro, saj primer namišljenega posojila za kmetovalce prikazuje, kako asistent oblikuje takšen izdelek.
Zanimiva razprava o uporabi umetne inteligence v finančnih storitvah je potekala na panelu, v katerem so sodelovali Petar Arsić iz Ernst and Young Serbia, Damir Vukotić iz Deloitte, Camila Committeri, strokovnjakinja za digitalno transformacijo pri EBRD, Faruk Jažić, direktor prodaje Oracle SaaS in globalnih industrijskih enot, Tayfun Kucuk, specialist za digitalne finance pri IFC, in Hasan Hasić, član upravnega odbora pri ASA Bank.
Sogovorniki so se strinjali, da človeški dejavnik v bančnem sektorju ostaja pomemben kljub napredku, ki ga prinaša umetna inteligenca. Obstajajo delovna mesta, ki jim lahko umetna inteligenca bistveno olajša postopke, kot je vnos podatkov: ta je v bančnem sektorju pogost, vendar bo človeški nadzor še vedno potreben.
Promo/Regionalna Risk Menadžment Konferencija
Committari poudarja, da bo umetna inteligenca najbolj uporabna na tistih področjih, ki jih je mogoče avtomatizirati, in da bo potrebno ponovno usposabljati osebje ter prilagoditi njihove veščine.
»Največ sprememb bo pri bančnih delavcih na blagajnah, v pisarnah in podobno. 70 odstotkov bančnega osebja po svetu je v skrbeh za svoje delovno mesto, a kmalu bomo videli, da se hkrati pojavljajo tudi nove vloge, povezane z upravljanjem umetne inteligence. Dobili bomo inženirje umetne inteligence, podatkovne znanstvenike in podobno. Imeli bomo hibridne vloge. Če želimo obdržati ljudi, je nujno spremeniti njihove veščine. Ne moremo uporabljati novih tehnologij in zaposlene pozabiti prilagoditi na to. Na ta način bomo namreč na slabšem; umetna inteligenca bo vladala nam in ne mi njej,« je rekla.
Hasić meni, da je pomanjkanje strokovnega osebja, ki bi znalo delati z orodji UI, razlog, da umetna inteligenca v bančni sektor ni vključena v večji meri.
»UI ne bo nadomestila bankirjev, bo pa dala prednost tistim bankirjem, ki znajo uporabljati UI,« je dejal in poudaril, da »mora biti vključen človeški dejavnik, saj je ta trenutek še vedno pomemben za odgovornost pri delu.«
Velika prednost umetne inteligence je, da omogoča večjo hitrost obdelave podatkov in s tem skrajša čas, potreben za delo. Kako pa se tej hitrosti prilagodimo? Za izboljšanje položaja glede uporabe umetne inteligence Arsić poudarja, da se moramo osredotočiti na pet ključnih področij: regulacijo in upravljanje tveganj, strategijo, talente za preobrazbo, kulturo in naš pristop.
Vukotić se strinja, da sta odgovorna uporaba in upravljanje tveganj pomembna, saj pravi, da je »bančništvo veja gospodarstva, ki zahteva veliko zaupanja uporabnikov.«
Po tem panelu so imeli udeleženci priložnost prisluhniti drugačnemu pogovoru med bankirjem in vedenjskim ekonomistom, torej direktorjem banke Sparkasse, Amirjem Softićem, ter izvršnim direktorjem Lexi AI, Borisom Šurijo, in sicer o človeški plati umetne inteligence.
Promo/Regionalna Risk Menadžment Konferencija
Šuriya poudarja pomen besed v današnjem času, od dejstva, da je družba prešla od izmenjave dobrin, do dejstva, da danes izmenjujemo besede in da gospodarstvo temelji na besedah. Razlog za velik pomen besed je v tem, da so razlike med izdelki na trgu minimalne, zato sta marketing in zadovoljstvo strank pri naložbah blagovnih znamk bistvenega pomena. Danes blagovno znamko prodaja njeno dojemanje, ocena pa lahko naredi veliko razliko. To so ključna sporočila Šurije o psihološki plati trga, za zaključek pa je povzel, da živimo v »ekonomiji besed.«
Ko govori o vlogi umetne inteligence pri izboljšanju dela in poslovanja, verjame, da lahko orodja UI izboljšajo delovne veščine ljudi in izenačijo razlike med njimi, vendar pa poudarja, da je razlika med nami in umetno inteligenco v »globini znanja.«
Ob koncu pogovora je Softić zastavil vprašanje, o katerem bi lahko razmislil vsak, in sicer: kaj bomo storili s presežnim časom, ko bodo orodja UI pospešila določene naloge? Ali ga lahko uporabimo za dodatno izobraževanje, za bolj analitičen pristop in podobno?
Zadnji del te tretje regionalne konference o upravljanju tveganj je predstavljal panel o regulaciji in upravljanju umetne inteligence v finančnem sektorju, o katerem so razpravljali direktor Združenja bank Bosne in Hercegovine Edis Ražanica, direktorica oddelka za nadzor na lokaciji in modeliranje tveganj Hrvaške narodne banke Ivana Jolić ter direktorica spremljanja skladnosti pri UniCredit Bank d.d. Mostar Renata Martinović.
Promo/Regionalna Risk Menadžment Konferencija
Ražanica poudarja, da je vključevanje umetne inteligence v poslovanje bank naravna evolucija celotnega procesa digitalizacije, ki so ga banke uvedle v zadnjih desetletjih. Ne le, da UI v svetu bančništva ni več nikakršna novost, marveč po njenih navedbah obstajajo tudi prvi konkretni projekti, kot je uporaba orodij UI za odkrivanje goljufij. Poleg tega pravi, da banke v Evropi umetno inteligenco uporabljajo za zagotavljanje napredka med uporabniki, avtomatizacijo procesov ter varnost in upravljanje tveganj.
»Te trende vidimo tudi v BiH, smeri so enake, le da v EU veljajo predpisi za finančne institucije,« pravi Ražanica.
Ivana Jolić, direktorica oddelka za nadzor in modele tveganj na lokaciji pri Hrvaški narodni banki, pravi, da je njihov bančni sistem precej reguliran, vendar pa je umetno inteligenco zelo težko regulirati.
»V svoje modele moraš verjeti, če želiš, da bodo vanje verjeli tudi nadzorniki in uporabniki. Danes je treba premike pojasnjevati ne le nadzornikom, temveč tudi uporabnikom.«
Martinović poudarja, da umetna inteligenca v bančnem sektorju prinaša številne pragmatične rešitve, ki povečujejo učinkovitost in zmanjšujejo tveganje. Kot prednost navaja dejstvo, da s pomočjo orodij UI pospešujejo procese, kot je spremljanje transakcij, kar je pomembno za preprečevanje pranja denarja in goljufij.
»Z analizo transakcij pridemo do prepoznavanja sumljivih vzorcev vedenja, ki kažejo na morebitno goljufijo, kar na koncu vodi do zmanjšanja finančnih izgub,« je dejala.
Dober način uporabe orodij umetne inteligence v delu bank vidi tudi v uporabi klepetalnih botov, ki po njenih besedah izboljšujejo uporabniško izkušnjo, olajšujejo komunikacijo s strankami in bankam omogočajo izpolnjevanje njihove obveznosti do transparentnosti.
Promo/Regionalna Risk Menadžment Konferencija
Poglej Galerijo
Promo/Regionalna Risk Menadžment Konferencija
Poglej Galerijo
Promo/Regionalna Risk Menadžment Konferencija
Poglej Galerijo
Promo/Risk Menadžment konferencija
Poglej Galerijo
Promo/Regionalna Risk Menadžment Konferencija
Poglej Galerijo
Promo/Risk Menadžment konferencija
Poglej Galerijo
Promo/Risk Menadžment konferencija
Poglej Galerijo
Promo/Regionalna Risk Menadžment Konferencija
Poglej Galerijo
.webp){kind=icon}
