Kako se dobički slovenskih bank primerjajo z evropskimi

Banke so v prvem četrtletju še naprej žele sadove višjih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Ob rekordno visokih obrestnih merah so slovenske banke v prvem četrtletju ustvarile 277,2 milijona evrov dobička pred davki, kar je 82 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kako uspešne so v primerjavi z evropskimi bankami?

Dosežene čiste obresti moramo postaviti v kontekst monetarnega okolja: v lanskem prvem četrtletju so ključne obrestne mere ECB povprečno dosegle tri odstotke, medtem ko so letos poskočile na 4,5 odstotka. "Razlika med obrestnimi merami v aktivi in pasivi bankam omogoča ustvarjanje velikih neto obrestnih prihodkov, kar se ob hkratni solidni rasti neobrestnih prihodkov odraža v velikem dohodku bank," je v mesečnem poročilu objavila Banka Slovenije.

Slovenske banke z veliko večjo medletno rastjo dobička

Skupaj so banke v evropskem območju, ki jih neposredno nadzoruje ECB, v prvih treh mesecih leta ustvarile 92,4 milijarde evrov čistih obrestnih prihodkov. To je letno za 9,4 odstotka več, kaže statistika ECB, ki jo pripravljajo ob četrtletju. Pod črto so ustvarile 43,5 milijarde evrov neto dobička, kar je medletno za 6,7 odstotka več. Za primerjavo: čisti dobiček slovenskih bank se je v prvem četrtletju medletno povečal za 88 odstotkov, na 241 milijonov evrov.

Zakaj so dobički bank pri nas tako ekscesni, so ugotavljali tudi pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS). "Za vsak deponiran evro evropske banke zunaj jugovzhodne evropske regije zasebnemu sektorju zagotovijo posojilo v vrednosti 86 centov. Za regijo JVE pa je to razmerje trenutno en evro na 73 centov v državah članicah evrskega območja in 55 centov v drugih državah," so zapisali v MDS.

Eden pomembnih dejavnikov za takšno razliko v razmerju je po mnenju direktorja evropskega oddelka pri MDS Alfreda Kammerja pomanjkanje konkurence: "To dokazujejo strukturno večji dobički bank v regiji JVE kot drugod po Evropi."

Velike razlike v neto obrestnih maržah bank

Skupni kapitalski količniki pomembnih finančnih institucij (tistih bank, ki jih nadzoruje ECB) so bili v prvem četrtletju stabilni. Skupni količnik navadnega lastniškega kapitala (CET 1) je bil 15,7 odstotka, količnik celotnega kapitala pa 19,8 odstotka, je v poročilu zapisala ECB. Skupna razmerja CET 1 na ravni držav so se gibala od 12,6 odstotka v Španiji do 23,6 odstotka v Latviji.

V prvem četrtletju leta se je neto obrestna marža bank v povprečju povečala z 1,48 pred enim letom na 1,62 odstotka. Ob tem pa v ECB opozarjajo, da so razlike med državami precejšnje. To razmerje je bilo denimo v Franciji pri 0,87 odstotka, v Latviji pa najvišje pri 3,86 odstotka.

Med prve tri države se uvršča tudi Slovenija, saj je neto obrestna marža slovenskih bank, ki jih je ECB zajela v raziskavi, v prvem četrtletju dosegala 3,75 odstotka.

Kakšno je razmerje med posojili in vlogami gospodinjstev?

Čeprav slovenske banke dobičke kujejo na temelju čistih obresti, ki jih ustvarijo od posojilne dejavnosti, pa je razmerje med posojili in vlogami gospodinjstev pri nas razmeroma nizko v primerjavi z drugimi evropskimi bankami.

Razmerje med posojili in vlogami gospodinjstev ter nefinančnih družb letos ostaja nad 60 odstotki. Marca je bil razmerje pri 61,4 odstotka, lani pri 60,1 odstotka. Po podatkih ECB je sicer to razmerje za slovenske banke v prvih treh mesecih leta dosegalo dobrih 65 odstotkov, s čimer se Slovenija uvršča na rep evropskih držav.

Najvišje je to razmerje na Finskem, kjer dosega 176 odstotkov, sledi Nemčija s 114 odstotki. Nižje razmerje kot Slovenija ima Portugalska, Grčija in Litva.