Borzni trgi rasli na krilih umetne inteligence, bodo tudi v drugem polčasu leta?

Razcvet umetne inteligence je spodbudil povpraševanje na borznih trgih v prvi polovici leta. Vseameriški indeks S&P 500 je v prvih šestih mesecih dosegel 31 rekordnih vrednosti, več jih je bilo zgolj leta 2021. Vlagatelji optimistično pričakujejo, da bodo rekordi padali tudi v preostanku leta. Kaj pravijo poznavalci trga in kako bodo na borze vplivale odločitve centralnih bankirjev?

Indeks S&P 500 se je od začetka leta povzpel za dobrih 15 odstotkov. Od najnižje zaključne vrednosti oktobra 2022 je tržna vrednost indeksa poskočila za 16 tisoč milijard dolarjev, kažejo podatki Bloomberga, indeks je v torkovem trgovanju presegel magično mejo 5.500 točk.

"Prvo polletje je bilo za večino delniških trgov pozitivno, rast pa je bila spodbujena v največji meri z razmahom umetne inteligence. Največ se je to poznalo pri podjetju Nvidia," pojasnjuje Sašo Ivanović, direktor področja upravljanja investicijskih skladov pri družbi Triglav Skladi. Nvidia v zadnjem času proizvaja vodilne in najzmogljivejše čipe, ki so potrebni za obdelavo podatkov pri umetni inteligenci. Delnica je od začetka leta pridobila približno 150 odstotkov vrednosti.

Na področju zdravstva je po besedah Ivanovića močan porast povpraševanja pri zdravilih za debelost, zato sta največ zrasli vrednosti ameriškega podjetja Eli Lilly in danskega Novo Nordisk, in sicer za približno 50 odstotkov. "Pri sektorju komunikacij so za nadpovprečno rast zaslužni Meta Platforms in Alphabet, prav tako vpeti v zgodbo o umetni inteligenci, ter Netflix, ki s spremenjenim poslovnim modelom uspešno pridobiva nove naročnike," poudarja Ivanović.

Ne samo posamezna podjetja, dober je splošni gospodarski položaj v ZDA oziroma boljši, kot so vlagatelji pričakovali na začetku leta. "Ameriško gospodarstvo še naprej pozitivno preseneča. Trg dela ostaja močan, plače rastejo, inflacija se umirja. Sicer določen segment podjetij in tudi posameznikov kaže znake stresa, vendar so te ravni nizke," pravi David Zorman, upravitelj in vodja upravljanja analiz ESG pri Generali Investments.

Pomembna značilnost prve polovice leta je po besedah Petra Mizerita, vodje službe za upravljanje tveganj pri Primorskih skladih, izrazita koncentracija donosnosti delniških naložb. "Pri ameriških indeksih denimo pretežni del skupnega donosa ustvarja šest do sedem največjih delnic v indeksu (Nvidia, Microsoft, Apple, Alphabet, Meta in Amazon). Preostali del komponent indeksa prispeva zelo malo," opozarja Mizerit.

Izrazito torej prevladuje tehnološki sektor (informacijska tehnologija in komunikacijske storitve). Ameriški tehnološki indeks Nasdaq Composite je od začetka leta zrasel dobrih 18 odstotkov. Nadpovprečno pozitivni so bili po besedah Mizerita še finančna industrija, javna oskrba in energetika, edini negativni sektor pa je nepremičninski. "Najbrž zato, ker je nepremičninski sektor najbolj občutljiv na visoke obrestne mere," ugotavlja Mizerit.

Evropske delnice v zelenem

Čeprav se je ameriški trg odrezal nadpovprečno, pa so imele preostale regije nekoliko več izzivov. Svetovni indeks delnic MSCI World je v prvi polovici leta ustvaril okoli 15-odstotno donosnost, medtem ko je k temu največ prispevala regija Severna Amerika s približno 18-odstotno donosnostjo. Vsi donosi so merjeni v evrih. Rekorde sta letos podirala tudi indijski in glavni japonski indeks. Na drugi strani imata pomembnejša trga v razvoju Kitajska in Brazilija malenkost negativno donosnost.

Če evropskih trgov niso zamajale volitve v evropski parlament, pa so te vplivale na dogajanja v Franciji. Vrednost delnic francoskih blue chipov je pred nedeljskim prvim krogom predčasnih parlamentarnih volitev upadla na najnižjo raven v petih mesecih, v ponedeljek pa je spet nekoliko zrasla. V zadnjih tednih se gibanje vrednosti na francoski borzi občutno razlikuje od gibanja vrednosti nemških delnic, kar je jasen znak, da vlagatelji zmanjšujejo izpostavljenost Franciji.

Indeks najpomembnejših evropskih podjetij Stoxx 600 je zrasel četrto zaporedno polletje, kar je najdaljši tovrstni niz od leta 2015. Na evropskem parketu so se v prvih šestih mesecih najbolje odrezali sektorji tehnologija, mediji in banke. Borzno dogajanje na stari celini bodo še naprej v glavnem krojile volitve, naslednje bodo v Združenem kraljestvu 4. julija, oblast pa naj bi po napovedih prevzela opozicijska laburistična stranka.

V drugi polovici pozitiven vpliv centralnih bankirjev?

Močno prvo polletje na ameriškem delniškem trgu je v preteklosti napovedovalo obetaven preostanek leta. Ali bo tako tudi tokrat? Zgodovinski podatki, ki jih je zbral Bloomberg, kažejo, da je v primeru dvomestne rasti ameriškega indeksa S&P ob polletju, ta tudi v drugi polovici leta pridobil 10 odstotkov.

Kljub temu sta v drugi polovica leta vsaj dve negotovosti: ameriške predsedniške volitve v novembru in hitrost zniževanja obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) in Evropske centralne banke (ECB). "Okoli volitev pričakujemo povečano nihajnost, rezultati volitev pa bodo zagotovo prinesli določene spremembe na ameriškem trgu," napoveduje Zorman.

Večjo nihajnost trgov zaradi razhajanj v politikah centralnih bank, geopolitičnih napetosti in volilnih izidov v drugi polovici leta pričakuje tudi Lojze Kozole, analitik pri Iliriki. "Stanje na globalnih kapitalskih trgih je razen morebitnih šokov za drugo polovico leta pozitivno, predvsem zaradi pričakovanega nižanja obrestnih mer, dobrega poslovanja podjetij in krepkega trga dela," je prepričan Kozole.

Po besedah Roka Vrčkovnika, upravitelja premoženja pri NLB Skladih, na spletnem dogodku Ljubljanske borze se statistično gledano v zgodovini korekcija v višini 10 odstotkov zgodi na vsaki dve leti. "Kdaj bo prišlo do tega, je nehvaležno napovedovati, ampak krivulje donosnosti ameriških obveznic, kot tudi obveznic nekaterih evropskih držav ostaja obrnjena, pa do recesije še ni prišlo," poudarja Vrčkovnik. Ob odsotnosti zunanjih šokov ne pričakuje večjih popravkov navzdol do konca leta. 

Čeprav Fed svoje prve poteze še ni povlekel, pa se po besedah Mizerita pričakovanja zaradi trdovratne inflacije odmikajo. Tudi število pričakovanih znižanj obrestnih mer do konca leta je močno upadlo (iz šest rezov na morebitna dva). Centralni bankirji so napovedali, da bo zniževanje obrestnih mer postopno in pogojeno s približevanjem inflacijskim ciljem, česar se za zdaj držijo.

"Delniških trgov ni zmotilo niti to, da so se pričakovanja glede nižanja obrestnih mer centralnih bank precej umirila, je pa to vplivalo na obvezniške trge," meni Ivanović. V Evropi je nadaljevanje nižanja obrestnih mer letos po njegovih besedah bolj verjetno, medtem ko se pričakovanja za ZDA odmikajo v prihodnje leto. "Na neki način se ameriškemu Fedu ne mudi z nižanjem obrestnih mer, dokler je gospodarska situacija dobra in rajši varčujejo z mehanizmi ukrepanja za čas, ko jih bo treba aktivirati," je prepričan Ivanović.

Zorman ob tem poudarja, da so se ameriška podjetja v večini že prilagodila na višjo obrestno mero, prav tako tudi potrošniki. "V Evropi prav tako večjih težav zaradi višine obrestne mere ni, imajo pa centralni bankirji po dolgem času ponovno orožje v obliki nižanja obrestne mere v primeru ekonomskih težav," poudarja Zorman.

Vsekakor bo nadaljevanje rasti tečajev delnic predvsem odvisno od razpoloženja vlagateljev, po mnenju Mizerita pa tudi od rasti dobičkov podjetij. "Razpoloženje vlagateljev je trenutno relativno optimistično, pričakovanja glede rasti dobičkov, še posebej v ameriškem tehnološkem sektorju, pa prav tako precej visoka. Občutek imamo, da so globalni delniški trgi v tem trenutku skoraj popolnoma odvisni od uspešne implementacije umetne inteligence oziroma od usode delnice Nvidie," je prepričan Mizerit.

Kot pravi, bi lahko kar koli skrhalo to evforično kombinacijo vzdušja in visokih vrednotenj, kar bi trgom povzročilo težave. "To ne pomeni, da ni alternative. Pri trenutnih delniških vrednotenjih so ponujeni obvezniški donosi pravzaprav zelo konkurenčna izbira, vsaj kar se ZDA tiče," meni Mizerit.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar