Ko sonce postane breme: Ministrstvo poiskalo rešitev za dobavitelje

Po več mesecih opozoril dobaviteljev električne energije o nevzdržnih stroških, ki nastajajo zaradi sistema letnega netiranja, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v predlogu novega Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1) predvidelo kompenzacijski mehanizem.

Ta bo dobaviteljem, ki oskrbujejo gospodinjstva s t. i. staro samooskrbo z letnim netiranjem, omogočil finančno nadomestilo za stroške razlik v cenah električne energije. Gre za ukrep začasne narave, ki bo veljal do 31. decembra 2030.

 

V Sloveniji že vse od leta 2021 beležimo izrazito rast nameščene moči sončnih elektrarn. Po podatkih Energetske zbornice Slovenije (EZS) je bilo do konca septembra 2025 v elektroenergetski sistem (EES) priključenih 1.546 megavatov sončnih elektrarn, do konca leta pa naj bi ta številka presegla 1.600 megavatov. To pomeni, da se je instalirana moč v obdobju 2021–2025 povečala za kar 33 odstotkov.

Ministrstvo je tako uslišalo pozive dobaviteljev, ki so se zadnje mesece samo stopnjevali. SunContract, ki je eden od dobaviteljev, je svojim odjemalcem s samooskrbo z letnim netiranjem napovedal odpoved pogodb, ob tem pa napovedal tožbo države. Nekateri drugi dobavitelji so začeli razmišljati v smeri individualnega zaračunavanja stroškov svojim odjemalcem s samooskrbo z letnim netiranjem.

Tudi v okviru Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE), ki deluje pod okriljem EZS, so večkrat pozvali državo k sistemski rešitvi. Po podatkih SVDEE strošek zagotavljanja nemotene dobave električne energije (izravnave razlik med prevzeto in oddano električno energijo na ravni 15-minutnega obračunskega intervala) znaša v povprečju 645 evrov na odjemalca letno. Vpliv na odjemalca se zaradi investicijskega cikla baterijskih hranilnikov čez leta manjša.

EZS opozarja, da je po njihovih izračunih lahko skupni strošek izravnave sistema v najslabšem scenariju tudi do 14,5 milijona evrov letno. Glavni problem je časovna razlika med proizvodnjo in porabo – viški elektrike nastajajo sredi dneva, ko so cene nizke, medtem ko je odjem največji zvečer in pozimi, ko je energija dražja.

"Razmerje med tržno vrednostjo prevzete in oddane energije trenutno znaša približno 1 : 0,24, kar pomeni, da je elektrika, ki jo prevzamemo iz omrežja, več kot štirikrat dražja od tiste, ki jo vanj oddamo," so pojasnili pri EZS. Na trgu so urne cene različne, za končnega kupca pa je izravnava na letni ravni upoštevana po cenah 1 za 1.

V podjetju ECE pojasnjujejo, da "so zaradi vse večjega obsega inštaliranih sončnih elektrarn v letu 2024 nosili celoten strošek, povezan z razliko med profilom proizvodnje in profilom odjema odjemalcev".

MOPE z začasno rešitvijo

Na ministrstvu poudarjajo, da so pozorno spremljali dogajanje in pritiske dobaviteljev, ki so zaradi izgub celo grozili z odpovedmi pogodb in tožbami države. "Ministrstvo se zaveda težav in jih naslavlja v predlogu ZSROVE-1, ki je bil 17. oktobra sprejet na vladi," so sporočili iz MOPE.

Tako 101. člen predloga zakona vključuje predvsem zagotovila za gospodinjske končne odjemalce s samooskrbo z letnim netiranjem. Ta določa, da:

• dobavitelji ne smejo zaračunavati stroškov gospodinjstvom s staro samooskrbo,

• ne smejo enostransko odstopiti od pogodb,

• so pa upravičeni do finančnega nadomestila za pokrivanje razlik med ceno elektrike, oddane v omrežje, in tiste, prevzete iz omrežja.

Vir teh sredstev bodo sredstva za podpore OVE, natančne podrobnosti o metodologiji izračuna in izplačevanja pa bodo določene v posebni uredbi po uveljavitvi zakona. Ukrep je začasne narave in bo veljal do 31. decembra 2030.

"S tem ukrepom naslavljamo obdobje, ko so razlike v cenah električne energije med posameznimi deli dneva največje," pojasnjujejo na ministrstvu. Zakaj začasni ukrep? "Gre za prehodno rešitev do stabilizacije trga in razvoja hranilnikov energije."

Kratkoročno je to namreč velik izziv zaradi zaostajanja investicij v hranilnike električne energije. "Na podlagi investicijskih informacij v evropskem prostoru in pregledom analiz trgov, bodo nevzdržne tržne razmere izzvenele v obdobju od treh do pet let," ocenjujejo pri EZS.

Kaj pa, ko sonca ni?

Po podatkih ministrstva je porast zanimanja za vstop v staro shemo povzročila prav napoved njenega konca. V letih 2023 in 2024 je število vlog izjemno poraslo, še letos pa zaradi dvoletnega okna priklapljajo sončne elektrarne po starem sistemu, smo pisali. V prvih osmih mesecih leta je bilo sicer vloženih nekaj več vlog za priključitev samooskrbnih sončnih elektrarn kot v enakem obdobju lani, a je bilo izdanih 85 odstotkov manj soglasij za priključitev. 

V prihodnje bo poudarek na novih shemah samooskrbe in spodbujanju večjih investicij podjetij v sončne elektrarne ter shranjevalnike energije. "Računamo na porast investicij podjetij v večje elektrarne, kjer je priključitev lažja kot pri gospodinjstvih," dodajajo na MOPE. "Zelo veliko pomoči pa namenjamo razvoju hranilnikov energije, ki bodo omogočili premik proizvodnje v obdobja, ko sonca ni."

"V prihodnjih nekaj letih bomo z baterijskimi hranilniki in njihovim upravljanjem uspeli ta negativni učinek gotovo zmanjšati, a bo ta učinek, kot rečeno, prišel v nekaj letih," dodaja predsednik sekcije SVDEE Sebastijan Roudi. Do takrat pa po njegovih besedah potrebujejo rešitev, ker se ustvarja poslovna škoda. "Prenos bremena na druge kupce ne more biti rešitev, končnim odjemalcem pa je treba še naprej zagotoviti pravice, zaradi katerih so se odločali za investicije in s tem prispevali k zelenemu prehodu," dodaja.

Tudi pri dobavitelju ECE rešitev vidijo v pospešitvi investicij v hranilnike električne energije, ki bodo omogočali prehod na dolgoročne vzdržne sheme samooskrbe. "Zaključek letnega netiranja sheme je zagotovo pomembno prispeval k znižanju odločitev gospodinjstev za investicijo v samooskrbni vir električne energije, zato smo razvili model NET-MET, ki pod določenimi pogoji ohranja letni obračun za samooskrbne sončne elektrarne tudi po novi uredbi," dodajajo.

ELES: izravnava odstopanj stane 20 milijonov evrov letno

Na sistemski ravni izzive prepoznava tudi ELES, a z nekoliko drugačnim poudarkom. Direktor za obratovanje sistema Jurij Klančnik je na konferenci EZS dejal: "ELES od sistema letnega netiranja nima neposrednih finančnih koristi ali bremen, vendar pa sončne elektrarne kot take predstavljajo breme za sistem iz vidika izravnave odstopanj. To družbi povzroča finančno breme, povezano z zagotavljanjem uravnoteženosti sistema."

Po njegovih besedah izravnava Eles trenutno stane približno 20 milijonov evrov letno, saj domače rezerve ne zadoščajo in je treba energijo dokupovati na trgu. ELES opozarja, da bi bilo treba v Sloveniji do leta 2030 namestiti okoli 1200 megavatov hranilnikov električne energije, trenutno pa jih imamo le približno 100 megavatov.

Največje težave imajo ob relativno lepem vremenu, ko je proizvodnja sončnih elektrarn najbolj optimalna in ko to lepo vreme sovpada še z dela prostimi dnevi. "Zaradi volatilnosti proizvodnje obnovljivih virov energije kot sistemski operater zaznavamo vse več odstopanj med napovedmi ter dejansko proizvodnjo oziroma porabo," pojasnjujejo. Posledično pa postaja uravnavanje obratovanja elektroenergetskega sistema vse zahtevnejše.

Družba ELES mora aktivirati vse večje količine izravnalne energije ter zakupiti večje količine izravnalne moči rezerve za povrnitev frekvence. Stopnjevanje takih odstopanj bi lahko privedlo do poslabšanja obratovalnih razmer, v skrajni fazi celo do preobremenitev in izpadov v sistemu.