E-pismo: Lepo je v Sloveniji biti banka

Dobro jutro. Kar nekaj pozornosti smo v preteklem tednu namenili slovenskim bankam. Po rekordnem letu 2023 se jim tudi v 2024 še naprej zelo lepo godi. Ob visokih obrestnih merah so banke do aprila letos za tretjino povečale bruto dohodek. Čiste obresti so se v prvih štirih mesecih povečale za dobro četrtino na 535,5 milijona evrov. Dobiček pred obdavčitvijo je poskočil za 54 odstotkov na 358 milijonov evrov.

Zato je več razlogov. Pri depozitnih obrestnih merah so bile slovenske banke v Evropi med najbolj skopuškimi. To pomeni, da so povprečno manj obresti, ki so jih prejele od Evropske centralne banke (ECB) za deponiranje denarja, prenesle na varčevalce. Ne le to, obrestne mere na depozite so začele zniževati še preden je to junija storila ECB. Povprečne obrestne mere na depozite so že marca prenehale z rastjo.

Na drugi strani so slovenske banke glede na primerjavo, ki jo periodično opravljamo, že pred prvim rezom ECB začele zniževati tudi obrestne mere za stanovanjska posojila. Junija je ponudba še ugodnejša.

"Razlika med obrestnimi merami na aktivi in pasivi bankam omogoča ustvarjanje velikih neto obrestnih prihodkov, kar se ob hkratni solidni rasti neobrestnih prihodkov odraža v velikem dohodku bank,'' je v aprilskem mesečnem poročilu o poslovanju bank zapisal guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Vasle. ECB je v preteklem letu in pol močno zvišala ključne obrestne mere, banke pa teh v veliki meri niso prenesle na komitente. Posledično so precej zrasli neto obrestni prihodki.

Banke velike netobrestne prihodke ustvarjajo tudi po zaslugi zelo denarno neaktivnega prebivalstva. Večina denar zgolj položi na bančni račun in pusti, da se na njem nabira prah. Slovenci so imeli v zadnjih mesecih na slovenskih bankah okoli 26,4 milijarde evrov vlog. Vloge gospodinjstev v domači valuti so v zadnjih letih vztrajno naraščale in vrh dosegle januarja. Od takrat so se malenkost znižale. Zato naj bi bile krive nizke obrestne mere na depozite ter ponudba državnih obveznic malim vlagateljem, so pojasnili v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Ob tem Slovenci s svojimi prihranki ne počnejo skorajda nič. V zadnjem letu in pol so sicer zaradi višjih obrestnih mer na depozite manjši delež dolgoročno vezali. Še vedno pa je vlog na vpogled za več kot 80 odstotkov. Spet drugi so z vezavami ustvarili nepredstavljive obresti. Kar deset Slovencev je v 2023 zgolj z denarnimi depoziti ustvarilo več kot 140 tisoč evrov obresti. Rekorder jih je prejel skoraj 280 tisoč. Pri triodstotni obrestni meri bi to pomenilo, da je na bančnem računu imel 9,3 milijona evrov. Če je denar vezal po nižji obrestni meri, je šlo še za krepko več denarja. Kar nepredstavljiv podatek, če upoštevamo, da država pri eni banki jamči do 100 tisoč evrov depozitov.

Slovenske banke tudi več od povprečja v evrskem območju zaračunavajo pri stanovanjskih posojilih. Ugodnejše so sicer pri potrošniških posojilih, kažejo podatki BS, ki so zaradi splošno višjih obrestnih mer še bolj dobičkonosna.

V zadnjem času rastejo tudi neobrestni prihodki slovenskih bank. Pomemben del teh so prihodki od nadomestil, ki jih banke zaračunajo za opravljanje različnih storitev za stranke. Kako to? "Banke so ob pričakovanju postopnega zniževanja obrestnih mer in upočasnjevanju rasti neto obresti začele spet dajati več poudarka neobrestnim prihodkom," so zapisali v BS. Dodajajo, da je k izrazitemu medletnemu povečanju neto neobrestnih prihodkov prispeval predvsem učinek prodaje leasing podjetja pri eni od večjih bank lani februarja, kar je tedaj vplivalo na zmanjšanje neto neobrestnih prihodkov. "Tudi ob izločitvi tega učinka bi bila rast letos z 12,8 odstotka dobra," so ocenili na BS.

Banke med neobrestne prihodke vštevajo prihodke od provizij in nadomestil za storitve banke, na primer vodenje računa, plačilne transakcije, provizija od posredovanja pri prodaji zavarovanj in investicijskih produktov. Večina bank je nove cenike objavila spomladi, medtem ko so pri Novi Ljubljanski banki (NLB), Intesi Sanpaolo in Sparkasse spremembe cenika napovedali z julijem oziroma avgustom. Kaj vse se je podražilo pri ostalih? Ena izmed bank viša kazen za predčasno razvezavo depozita. Iz dveh jo bodo zvišali na štiri odstotke privarčevanih sredstev.

Če pri klasični banki nimate sklenjenega posojila, zakaj bi pri njej sploh vztrajali? Tem podražitvam se je mogoče izogniti. Pri neobankah so stroški bistveno nižji, oziroma jih skoraj ni. Neobanke in fintechi s stroškovno ugodnejšo politiko poslovanja in digitaliziranimi rešitvami tradicionalne bančne igralce silijo v spremembe, so ugotovili pri BS. Modeli bančnega poslovanja v Sloveniji kljub temu ostajajo relativno preprosti in primerljivi. Malo je diferenciacije, malo je novih produktov, inovacij. To je eden večjih izzivov slovenskih bank, je še omenil Vasle.

Želim vam lep konec tedna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar