Brodnjak, NLB: 'Srbija bo do leta 2030 po prihodkih v skupini skoraj dohitela Slovenijo'

"Srbija bo prehitela Slovenijo po pomembnosti prihodkov in dobičkonosnosti v skupini NLB, preostali trgi pa bodo tretji steber poslovanja," napoveduje prvi mož največje slovenske banke Blaž Brodnjak. V intervjuju je pojasnil, kako bodo dosegli zastavljene cilje nove strategije do leta 2030, zagotavlja pa, da jih je mogoče doseči brez Hrvaške. "Računamo, da če bo vstop na hrvaški trg možen prek lizinga, bo verjetno nekoč možen tudi prek banke,"je prepričan Brodnjak.

Začnimo najprej s četrtletnimi rezultati, ki so v prvem četrtletju, če pogledamo denimo čisti dobiček, višji kot lani. Kaj pričakujete od leta 2024 in kakšna bo dividendna politika?

Dividenda bo dosegla 220 milijonov evrov, izplačali jo bomo dvakrat. Rezultati so dobri. Vidi se, da je obrestna marža dosegla vrh. Zdaj vsi pričakujemo, kaj bo z obrestnimi merami Evropske centralne banke, ali bo junija prišlo do premika navzdol ali ne. Na splošno smo zelo optimistični glede letošnjega leta. Če sodimo po prvem četrtletju, bo podobno prejšnjemu in verjamemo, da bosta predvsem trga v Sloveniji in Srbiji tista, ki bosta k temu največ prispevala.

Ko ste predstavljali strategijo, ste omenili, da bo imela pozitiven vpliv ne samo na bančni sektor, ampak tudi na oblikovanje regionalnega gospodarstva. V kakšnem smislu? 

S podporo vitalnim naložbam govorimo predvsem o infrastrukturi. Veliko bo vlaganj v gradnjo cest, železnic, energetskih objektov in tako dalje. Iščemo pot denarja do tistih projektov, ki jih bo še posebno v Srbiji veliko. Vse več jih bo tudi v drugih državah v regiji. Potencialno bo prišlo do gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Sloveniji, zato vse to pozorno spremljamo in verjamemo, da se bo ne le NLB, ampak celoten bančni sistem v regiji pripravljen hitro odzvati s podporo. 

Kako nameravate dolgoročno ohraniti velik dobiček? Na katerem trgu v tem smislu pričakujete največjo rast? 

Ciljni obseg prihodkov ob koncu leta 2030 je pri dveh milijardah evrov in milijarda evrov dobička letno. Na podlagi tega bomo bilančno vsoto povečali nad 50 milijard evrov, torej jo skoraj podvojili. To bomo ustvarili skoraj na vseh trgih, kjer smo prisotni. Računamo, da bomo lahko vstopili na hrvaški trg, ki je velik trg z najvišjim BDP v regiji.

Po drugi strani pa bomo v Sloveniji rasli še hitreje in veliko pomembneje prispevali k rezultatom skupine na eni strani, pa tudi z vidika zavezanosti skupine srbskemu trgu. Tu bo rast BDP najhitrejša. Srbija je največji trg z največjim številom prebivalcev in tam ‒ zdaj sledimo vladnim programom in vladnim ambicijam glede infrastrukturnih naložb ‒ je veliko priložnosti, tako da bo Srbija vse pomembnejša. Tako bo Slovenija še vedno najpomembnejši trg. Srbija pa bo tako rekoč skoraj dohitela Slovenijo v smislu prihodkov in dobičkonosnosti v skupini, preostali trgi pa bodo tretji steber našega poslovanja.

Ko govorimo o doseganju teh številk in ciljev, so možni v scenariju brez hrvaškega trga? Kdaj pričakujete vstop na ta trg?

Cilje je seveda mogoče doseči brez Hrvaške. Podpisali smo pogodbo za nakup lizinške hiše na Hrvaškem in pričakujemo, da bomo v naslednjih tednih dobili regulatorna dovoljenja in tako z lizingom vstopili na hrvaški trg. Vendar gre za manjši obseg. Za zdaj ne računamo, da bomo lahko ustvarili milijarde bilančne vsote. Računamo pa, da če bo vstop možen prek lizinga, bo verjetno nekoč možen tudi prek banke. Prepričan sem, da bosta Slovenija in Hrvaška zmogli najti moč in voljo prečkati most nerešenih vprašanj iz Jugoslavije na način, da bosta NLB omogočili neposreden vstop na hrvaški trg. Možno bi tudi bilo, da tam neposredno kupimo banko, tudi za to opažamo veliko zanimanje.

NLB Komercijalna banka

 

V strategiji do leta 2030 tudi pričakujete, da bo donosnost kapitala nekaj nad 15 odstotki. Kateri so ključni koraki za doseganje te rasti?

To bolj ali manj pomeni ohranjanje sedanjih razsežnosti dobičkonosnosti, ta bo nekoliko nižja od sedanje, vendar to počnemo tudi zato, da se še bolj posvetimo razvoju poslovanja. Če pogledate delež posojil glede na BDP pri gospodinjstvih in podjetjih, je ta še vedno daleč pod ravnmi razvitih gospodarstev. Z večjim deležem bo raslo tudi gospodarstvo, zagotovo tudi v tej regiji. Ravno zaradi velikih naložb, ki prihajajo, in zaradi tega, ker malo izvažamo globalno, saj smo preveč vezani na Evropsko unijo. Na splošno pa je to postal zelo izvozno usmerjen trg. 

Tuje naložbe prihajajo, a predvsem v Srbijo. Slovenija je razvoj poslovanja začela na Hrvaškem. Upam, da bo privabila še več neposrednih tujih naložb in bo to nekakšna garancija, da bomo ta denar lahko porabili za investicije in višje povprečne plače. Če pogledate, kakšna je bila povprečna plača v Srbiji pred petimi leti in kje bo naslednje leto, to pomeni, da se ustvarjajo razmere za še večje število državljanov, ki lahko razmišljajo o najemu stanovanjskega kredita, pa tudi o kakšnem drugem dolgoročnem varčevanju. 

Kakšne so ključne spremembe, ki jih prinaša strategija NLB za delničarje in stranke?

Da bomo še naprej dobra banka, kolikor se to morda sliši preprosto, in upoštevali izkušnje svojih strank. Vsi nas sprašujejo, kaj pa izziv fintech bank in kateri so drugi izzivi, s katerimi se spopadamo. Vedno odgovorim: moramo biti na ravni njihove kakovosti storitev, in če nam bo to uspelo, bomo mi tisti, ki bomo na koncu prevladali. To je naša domača naloga in verjamem, da je pred nami in podobno mislečimi bankami svetla prihodnost. 

Jeseni bo v Sloveniji prišlo do združitve NKBM in SKB banke. Nastala bo OTP banka, ki bo zagotovo konkurenca NLB. Kakšen vpliv konkurence v tem smislu pričakujete na poslovanje?

Vedno si želim najboljše konkurence, zato se mi zdi to dobra poteza. Kvalificirani igralci, ki vedo, kaj delajo in niso prisiljeni ponujati akcij brez repa in glave. Še vedno bo dovolj konkurence. Seveda imamo oboji interes, da smo najboljši. Torej je to dobro za stranke, po drugi strani pa je dobro tudi za gospodarstvo, za celoten sektor. Mislim, da lahko rečemo, da je volk sit in koza cela.

Prevedla Pia Bedene - Bloomberg Adria. 

Pri prevodu se nam je zgodila napaka. In sicer pri tretjem vprašanju smo pomotoma napisali, da bo Srbija po prihodkih in dobičkonosnosti prehitela Slovenijo, pravilno pa je, da bo Srbija skoraj dohitela Slovenijo. Za napako se opravičujemo.