Bi množična odpuščanja v ZDA morala skrbeti slovenske delavce?

Minuli dve leti vseskozi poslušamo o močnem trgu dela in rekordno nizki brezposelnosti, ki ju lahko pripišemo hitremu okrevanju gospodarske rasti po pandemiji. Kljub močnem trgu dela pa se zaposlovanje počasi upočasnjuje. Ameriška podjetja so tako januarja ustvarila manj delovnih mest, kot so napovedovali analitiki, v številnih podjetjih pa je prišlotudi do množičnih odpuščanj.

Najbolj prizadet je bil tehnološki sektor, kjer so odpuščali v Salesforcu, Microsoftu, Googlu, Amazonu in eBayu. Po podatkih podjetja trueup.io, ki spremlja napovedi odpuščanj v tehnološki industriji, je v prvem mesecu leta 146 podjetij odpustilo okrog 24 tisoč zaposlenih.

V medijski industriji so medtem odpuščali v Disneyju, Paramountu in posameznih ameriških časnikih. Novi val odpuščanj pa ni prizanesel niti finančnemu sektorju, kjer je Deutsche Bank napovedal, da bodo v prihodnjih letih ukinili 3.500 delovnih mest, večinoma v zalednih službah, je poročal Bloomberg.

Bi delavce moralo skrbeti tudi pri nas? Se bodo odpuščanja čez lužo razširila tudi na staro celino, kjer se trenutno soočamo s krčenjem industrijske proizvodnje? Navsezadnje, znamenito reklo pravi, da 'ko Amerika kihne, se svet prehladi'.

'Odpuščanja lahko pripišemo novim tehnologijam'

Velike mednarodne korporacije kot je Google zasledujejo popolnoma drugačno kadrovsko strategijo, meni Laura Smrekar, partnerka v kadrovskem podjetja Competo. "Pred pandemijo so na veliko zaposlovala, velikokrat tudi 'na zalogo'. Po drugi strani pa so zelo privlačni delodajalci in praktično nimajo težav s pridobivanjem novih ljudi."

Težko najdemo vsem tem odpuščanjem isti imenovalec, meni Tilen Prah, direktor kadrovske agencije Kariera. "Odpuščanja v tehnološkem in medijskem sektorju lahko pripišemo tudi novim tehnologijam. Umetna inteligenca počasi pričenja vplivati na delovna mesta, saj pomaga pri učinkovitosti in prevzema del dela. Tukaj lahko pričakujemo optimizacijo oddelkov, ki so bolj manualni."

"Deutsche Bank ni povezan z drugimi vali odpuščanj, saj je imel v zadnjih letih kar nekaj finančnih izzivov, ki so zahtevali večjo optimizacijo stroškov," še doda Prah.

Množična odpuščanja ne bi smela skrbeti slovenske delavce

"V Sloveniji valov odpuščanj še ne čutimo. Na trgu dela se pozna pomanjkanje kadra iz prejšnjih let, prav tako ostaja visoko povpraševanje po novi delovni sili. Na karierno-zaposlitvenem portalu MojeDelo.com še vedno beležimo več kot dvakrat toliko zaposlitvenih oglasov kot v obdobju pred pandemijo," pa je za Bloomberg Adria povedala Nika Rakonjac, vodja strateškega marketinga na Styria digital marketplaces.

"Pri nas ima veliko podjetij ogromne težave s pridobivanjem novih kadrov, ta trend se bo zagotovo nadaljeval. Podjetja smo spoznala, da je najtežje privabiti in dobiti nove ljudi, odpuščanja pa so zadnji korak, ko nam druge možnosti ne preostanejo," pove Smrekar, ki meni, da imamo veliko strukturno neskladje na trgu dela, saj nekaterih kadrov skoraj ni.

Smrekar pričakuje večje izzive v določenih panogah, vendar meni, da črnoglednost ni na mestu. "Izzivi vedno prinesejo nove poti, priložnosti in poklice. Morda nas bodo ti izzivi spodbudili k temu, da bomo bolj intenzivno in hitreje pridobivali nove veščine, relevantne za prihodnost dela. Zagotovo bo v naslednjih letih bistveno več prekvalifikacij in prehajanj med različnimi področji dela," pove.

Bloomberg

 

Kljub krčenju proizvodne dejavnosti v Evropi pa slovenska podjetja po mnenju Praha ne rabijo skrbeti. "Farmacija, ki je uspešno prebrodila krizo izgube trgov, povezanih z bližnjevzhodno krizo in Rusijo, ne bo trpela večjih nihanj. Del slovenske proizvodnje, ki je vezan predvsem na nemško in francosko avtoindustrijo pa je najbolj volatilen. Opažamo, da prihaja do ohlajanja prodaje električnih vozil, iz tega naslova pa že prihaja do odpuščanj na Zahodu," pove.

Avtomatizacija, robotizacija in umetna inteligenca bodo po drugi strani pomagale nadomestiti ogromen manko v poklicih, ki bo vse večji. Edina rešitev demografske slike zahoda je avtomatizacija, ki pa po mnenju Praha ne bo povzročila odpuščanj. "Bo pa moral en del zaposlenih nagraditi svoja znanja," še pove.

"Za zdaj še ne pričakujemo večjih sprememb na področjih avtomatizacije in robotizacije proizvodnega sektorja, saj gresta ta dva procesa počasi in zahtevata velik vložek sredstev. Za večino podjetij je tako še vedno bolj stroškovno učinkovito zaposlovati delavce," pa pove Rakonjac.

Kaj pa lahko storijo zaposleni, ki se trenutno bojijo za službo?

Manko poklicev bo v naslednjih letih izmeno velik. Lahko se zgodi, tako pravi Prah, da bo potreba po predvsem manualnih poklicih manjša, vendar se bo potreba po drugih povečala. To bodo predvsem poklici, kjer bo potrebno poznati in uporabljati nove tehnologije.

"Hodite po svetu odprtih oči in ušes, učite se in spremljajte nove tehnologije, pridobivajte nova znanja ter uporabljajte orodja in pomoči, ki jih nudita socialna država in ustanove z vidika brezplačnih izobraževanj. Nek poklic vas bo vedno čakal," zaključi Prah.

"Prilagajanje znanj in kompetenc lahko bistveno poveča našo zaposlitveno varnost. Odgovornost za to leži najprej na vsakemu od nas, podjetja pa lahko ustvarjamo delovna okolja, ki to spodbujajo. Velik preskok bomo naredili tudi z našim odnosom in pristopom – ne smemo se bati izzivov. Delovna okolja so se od nekdaj spreminjala in danes ni prav nič drugače," pa zaključi Smrekar.