Kako se spreminja slovenski trg dela? 'Večino novih delovnih mest zasedejo tujci'

Položaj delavcev oziroma zaposlenih se z leti močno spreminja, a zdi se, da zadnja leta delavci vse bolj dobivajo na pomenu ob pomanjkanju delovne sile. Če je januarja število brezposelnih po letu dni prvič preseglo 50 tisoč, kar je bilo tudi sezonsko pogojeno, je trenutno brezposelnih po podatkih zavoda za zaposlovanje okrog 45 tisoč oseb, državni statistiki pa v anketni brezposelnosti zaznavajo 33 tisoč brezposelnih. Obe številki sta nekoliko nižji kot lani v tem času.

Zanimiv je tudi podatek, da je več kot 15 odstotkov zaposlenih tujcev, kar dokazuje, da na trgu delovne sile vlada veliko pomanjkanje, delodajalci pa vodijo precejšen boj za zaposlene. Kot je v oddaji Zoom in na Bloomberg Adria TV dejala Julija Pirnat, koordinatorka področja vseživljenjske karierne orientacije z Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), je v njihovi raziskavi 49 odstotkov delodajalcev povedalo, da jih tare manko kadra, največ je takšnih v gostinstvu, kar 71 odstotkov.

Večino novih delovnih mest zasedejo tujci. Po besedah Miha Šepca iz Službe za pravne zadeve področje zaposlovanja in dela tujcev na ZRSZ so tujcem letos izdali že približno 11 tisoč delovnih dovoljenj, ni pa direktne povezave med številom brezposelnih in povpraševanjem za tujo delovno silo, saj so med prijavljenimi številni dolgotrajno brezposelni, ki jih je težko zaposliti, med tujci pa približno polovico zaposlitev predstavljajo zaposlitve v gradbeništvu. Poleg gradbeništva so od tujcev najbolj odvisne še gostinska in zdravstvena branža.

Med tujci so delavci iz jugovzhodne Azije leta 2020 predstavljali manj kot odstotek vse tuje delovne sile, danes pa že preko 15 odstotkov. Še vedno tri četrtine tuje delovne sile predstavljajo državljani držav nekdanje Jugoslavije, med delodajalci pa je vedno več zanimanja za azijske delavce, saj so pripravljeni opravljati bolj raznovrstna dela. Več je posledično tudi kršitev njihovih pravic, saj Azijci praviloma "niso zainteresirani za prijavo kršitev", ker ne želijo izgubiti dela in posledično oditi iz države, pravi Šepec. A vseeno, če so kršiteljem izdane globe, zanje velja prepoved zaposlovanja tujcev, kar je korektiv za kršitelje.

Fleksibilnost dela

Glede dolgotrajno brezposelnih, med katerimi jih je skoraj tretjina brez dela več kot pet let, pogosto pa gre za starejše ali tiste, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami, je Pirnat poudarila, da jim je uspelo njihovo število v zadnjih letih precej zmanjšati. Še konec leta 2015 jih je bilo 58 tisoč, zdaj pa jih je 18 tisoč. Za to gre zasluga tudi delodajalcem, ki so "pripravljeni prilagoditi fleksibilnost dela" tem osebam glede na njihove potrebe. 

Eden večjih izzivov za delodajalce v prihodnje je tudi "vse večje upokojevanje baby-boom generacije," je v oddaji dejala Mirela Kurt, direktorica področja iskanja in selekcije v agenciji Adecco. Drugi velik izziv je prekvalifikacija zaposlenih, po njenih besedah bo to v naslednjih letih moralo opraviti kar šest od desetih delavcev. To je vsekakor težje za starejše, pri katerih je za prekvalifikacijo "ključen pogum, medtem ko so mlajše generacije vsestranske" in jim to po besedah Kurt ne predstavlja tolikšnega izziva. 

Sogovornica je poudarila tudi pomen plač, ki so od leta 2021 zrasle za 25 odstotkov. Kadri pa se soočajo tudi z drugimi izzivi, saj trg dela spreminjata avtomatizacija in digitalizacija, v zadnjem letu pa zelo pospešeno tudi umetna inteligenca. "Ključno je, da se zavedamo, da supermanov ni, priporočamo pa veščino biti vedno pripravljen na spremembe, saj nas to dela konkurenčne," zaposlenim priporoča Kurt.

Druge vrednote imajo prednost pred plačilom 

Četrtina zaposlenih bo čez dve leti že pripadnikov generacije Z, poudarja predstavnica Adecca, zato je treba poznati tudi to generacijo, ki je "zelo raznovrstna, vključujoča, najbolj digitalno pismena, je pa tudi navajena odziva na opravljeno delo". To je generacija, ki ima zelo izdelan vrednostni sistem, želi si delati v podjetjih, ki so trajnostno naravnana in postavlja druge vrednote pred plačilo. 

Delodajalci se zavedajo teh izzivov, so pa "še priložnosti za izboljšavo," je v oddaji dejala Maša Košak s Katedre za management in organizacijo Ekonomske fakultete Ljubljani. Kot poudarja sogovornica, je "dobro počutje na delovnem mestu pomembno za vse generacije," za razliko od stereotipnih razlik med generacijami pa pravi, da "nas generacija izoblikuje v 20 odstotkih, v 80 odstotkih pa na generira karakter". 

Mladim je tako še bolj pomembna fleksibilnost zaposlitve, za razliko od splošnih predstav raziskave po besedah Košak kažejo "več zavzetosti pri delu od doma", pri generaciji Z pa je izredno pomembna tudi fleksibilnost delovnega časa. Mlajši tako ne vrednotijo plače kot enega od faktorjev za menjavo zaposlitve, čeprav je to dejavnik privlačnosti delovnega mesta, ampak so bolj pomembni odnosi, poudarja Košak.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar