Nov trend: podjetja ne željo odpuščati, četudi za vse zaposlene nimajo dela

Močne rasti zaposlenosti v preteklih dveh letih in padca stopnje brezposelnosti ne gre pripisati zgolj hitremu okrevanju gospodarske rasti, ampak tudi spremenjenim vzorcem trga dela po pandemiji – tako imenovanemu kopičenju delavcev, je opozorila Banka Slovenije v svoji zadnji napovedi gibanja trga dela.

"Podjetja imajo izkušnjo zelo zahtevnega pridobivanja zaposlenih, ki je posledica pomanjkanja delovne sile v zadnjih letih. Ker je pričakovati, da se stanje na trgu dela v prihodnjih letih ne bo izboljševalo, celo nasprotno, boj bo postal še bolj neizprosen, je ravnanje podjetij, če si to lahko privoščijo, razumljivo," pravi Tina Novak Kač, partnerka pri kadrovskem podjetju Competo. Delavce poskušajo zadržati v podjetjih, kjer načrtujejo, da je upad naročil kratkoročnega oziroma prehodnega značaja, je povedala Tina Novak Kač.

Podjetja obdržijo znanje in izkušnje

Zadrževanje izkušenih oziroma usposobljenih zaposlenih zmanjša stroške usposabljanja in prilagajanja novih zaposlenih, ko se povpraševanje po storitvah ali izdelkih poveča. Dodatno podjetja obdržijo svoje znanje in izkušnje, kar lahko pripomore k ohranjanju konkurenčne prednosti, je še pojasnila Tina Novak Kač.

Podjetja lahko zaposlene ob pomanjkanju dela za največ šest mesecev pošljejo na čakanje in jim v tem času plačujejo 80 odstotkov plače.

"Podjetja vlagajo veliko časa, denarja in truda, da nove delavce pridobijo. Ravno zaradi tega razloga se marsikatero podjetje, ki ocenjuje, da dela začasno primanjkuje, odloči za napotitev delavca na čakanje," pravi Tanja Šket iz agencije Atama. Iskanje novega delavca podjetje stane najmanj eno do dve plači, stroške ima z zaposlovanjem in uvajanjem. Tudi odpuščanje je za podjetje strošek, saj mora delavcu plačati odpravnino, je pojasnila Tanja Šket.

Pojav opažajo tudi na zavodu za zaposlovanje

Podjetja ne želijo odpustiti velikega števila zaposlenih tudi zaradi obveznega programa presežnega odpuščanja delavcev, ki je zahteven in daljši proces, pravi Tanja Šket, zato del delavcev raje napotijo na čakanje. Kar pa je lahko po njenih izkušnjah tudi tvegano, saj nekateri zaposleni ta čas izkoristijo za iskanje druge, morda bolj zanesljive zaposlitve.

Tudi na Zavodu RS za zaposlovanje v praksi opažajo večji trud delodajalcev, da odpuščanje delavcev uporabijo šele, ko ni na voljo druge izbire. V nasprotnem primeru tvegajo, da zaposlene, ki imajo potrebne kompetence in dragocene izkušnje, trajno izgubijo, so sporočili iz državnega zavoda za zaposlovanje.

Celo podjetja iz gradbene panoge, kjer so prej pošiljali delavce v zimskem času na zavod in jih ponovno zaposlovala ob začetku sezone, so začela spreminjati svojo politiko, pravijo na zavodu za zaposlovanje. Pri enem od gradbenih podjetij so za Bloomberg Adria neuradno povedali, da se je tudi zaradi blažjih zim sezona dela raztegnila na skoraj vse leto, zato izrazitih nihanj v povpraševanju po gradbenih storitvah ni več.

Razpoložljiv bazen delovne sile se hitro krči

Pojav kopičenja delavcev je zaznati po vsem razvitem svetu, navaja angleški časopis Economist, na kar kažejo tudi statistični podatki. Stopnje brezposelnosti so namreč nižje, kot bi bile pričakovane glede na stopnje rasti BDP. To dokazujejo primeri nekaterih držav, kot sta Nemčija in Nova Zelandija, ki so v 2023 celo zašle v blago recesijo, vendar se to pri stopnji brezposelnosti sploh ni poznalo. "Pri takšnem razkoraku med ponudbo in povpraševanjem bi bila verjetno potrebna globoka recesija, da bi resnično prizadela trg dela," so zapisali pri Economistu.

Podjetja imajo še en razlog za kopičenje delavcev; z upokojevanjem generacije tako imenovanih baby boomerjev se razpoložljiv bazen delovne sile hitro krči, piše Economist. "Nekdo, ki je pripravljen in sposoben delati, postaj vse bolj cenjena dobrina. Kar pomeni, da bi lahko s časom pomanjkanje delovne sile iz začasnega prešlo v trajen pojav," menijo pri Ekonomistu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar