Vesna Miloševič Zupančič: “Ne iščite poklica, ki je varen pred umetno inteligenco”

Izbira študija je bila nekoč precej preprosta enačba: izbrati področje, ki te zanima, pridobiti diplomo in si z njo zagotoviti vstopnico na trg dela. Danes je ta odločitev precej bolj zapletena. Zaradi demografskih sprememb, digitalizacije in hitrega razvoja umetne inteligence je vse težje napovedati, katera znanja bodo delodajalci potrebovali čez pet ali deset let.

Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa in strokovnjakinja za mlade in trg dela, mladim svetuje, naj pri izbiri študija ne razmišljajo le o trenutnih potrebah delodajalcev, temveč predvsem o tem, kaj jih zanima, v čem so dobri in na katerem področju so se pripravljeni dolgoročno razvijati.

Ker oktober prinaša nov začetek študijskega leta, ko se študenti vračajo na fakultete, sva spregovorili o tem, kako se v času nenehnih sprememb spreminjajo pričakovanja generacije Z, katere kompetence bodo krojile prihodnost dela, kako bo umetna inteligenca preoblikovala obstoječe poklice ter kakšno vlogo bodo imele pri tem diploma in praktične izkušnje.

Ob začetku novega študijskega leta: ali se mladi danes vpisujejo na študijske programe, ki ustrezajo potrebam slovenskega trga dela, ali med izbiro študija in povpraševanjem delodajalcev še vedno obstaja (pre)velik razkorak?

Razkorak še vedno obstaja. Mladi se seveda ne odločajo za študij samo na podlagi tega, kateri kader bo čez nekaj let potrebovalo gospodarstvo. Na odločitev vplivajo interesi, sposobnosti, vrednote, predstave o poklicu, družina, šola in tudi možnosti vpisa itd. 

Mladi se še vedno odločajo tudi za smeri, ki jih potrebuje trg dela. Težava je predvsem v tem, da se potrebe trga dela povečujejo hitreje, kot jih lahko zapolnimo. Predvsem je v ospredju demografski izziv - ker so generacije mladih, ki vstopajo na trg dela, veliko manjše od generacij starejših, ki odhajajo v pokoj. Izziv danes in v naslednjih letih bo nadomeščanje ljudi, ki odhajajo s trga dela v pokoj.

Zato pametni delodajalci že danes veliko vlagajo v ljudi, mlade hitro vključijo v svoje procese, bodisi prek prakse, študentskega dela, počitniškega dela, seminarskih nalog, ter na dolgi rok sodelujejo z njimi, da jih bodo ob zaključku šolanja lahko zaposlili. Skozi ta proces se obe strani (mladi in delodajalec) spoznata, pridobita pomembna znanja drug o drugem in ugotovita, ali je povezava prava. In kar v 62 odstotkih je prava, saj se skoraj dve tretjini mladih, ki so opravljali študentsko delo, pozneje redno zaposli pri tem delodajalcu.

Drugi, še večji izziv pa so velike spremembe, ki prihajajo na trg dela zaradi umetne inteligence in digitalizacije. Svetovni gospodarski forum napoveduje, da bo do leta 2030 kar 92 milijonov služb postalo nepotrebnih, hkrati pa bo zaradi umetne inteligence nastalo 170 milijonov novih služb. Napovedujejo, da bo v petih letih zastarela kar tretjina naših veščin. 

Fleksibilnosti ne bi enačila z manjšo pripravljenostjo za delo. Mladi želijo razumeti, zakaj nekaj delajo, želijo povratno informacijo, možnost razvoja in nekoliko več avtonomije pri tem, kako delo opravijo.

In na tak negotov, hitro spremenljiv trg dela (poleg vseh preostalih gospodarskih in političnih negotovosti) vstopajo naši mladi. Kako lahko sploh kdorkoli z gotovostjo trdi, kaj bo potrebno na slovenskem trgu dela čez pet let? Kako naj karierni svetovalci ali starši mladim svetujejo, kateri študijski program je pravi? In kateri bo prinesel dobro zaposlitev v prihodnje?

Edina gotovost danes so spremembe in dejstvo, da bomo po Darwinu zopet 'preživeli' tisti, ki se bomo tem spremembam znali najbolje prilagoditi. To pomeni konstantno in vseživljenjsko učenje (formalno in neformalno) za vse generacije, ne le za mlade. Pomembne bodo odpornost, prožnost, agilnost. In pa seveda še vedno mehke veščine, kot so sposobnost komunikacije in timskega dela ter reševanje problemov kot tudi že omenjena prilagodljivost …

Kako se je v zadnjih letih spremenil odnos mladih do izbire poklica? Ali pri generaciji Z že opažate drugačna pričakovanja glede kariere, plače, fleksibilnosti in smisla dela kot pri prejšnjih generacijah?

O generaciji Z je veliko stereotipov – da jih zanima samo plača, da ne želijo veliko delati in da pričakujejo predvsem fleksibilnost. Naši podatki tega ne potrjujejo.

V raziskavi Mladi in trg dela 2026, v kateri je sodelovalo 5.780 mladih, so pri prihodnji želeni zaposlitvi najpogosteje izpostavljali možnost napredovanja, varnost zaposlitve, dobre odnose v kolektivu ter možnost učenja in razvoja. Zanimivo je, da plača, delo na daljavo in različne bonitete niso na vrhu njihovih prioritet.

Seveda jim je fleksibilnost pomembna, tako pri redni zaposlitvi, še zlasti pa pri študentskem delu, kjer usklajujejo šolo z občasnim delom. Toda fleksibilnosti ne bi enačila z manjšo pripravljenostjo za delo. Mladi želijo razumeti, zakaj nekaj delajo, želijo povratno informacijo, možnost razvoja in nekoliko več avtonomije pri tem, kako delo opravijo.

Tudi finančni motiv je seveda pomemben. Pri študentskem delu med razlogi za njegovo opravljanje približno 70 odstotkov mladih navaja pridobivanje delovnih izkušenj, približno enak delež pa zaslužek oziroma finančno neodvisnost. To lepo pokaže dvojnost njihovih pričakovanj: želijo zaslužiti, vendar hkrati zelo racionalno razmišljajo, kaj bodo od tega dela odnesli za prihodnjo kariero.

V primerjavi s preteklostjo imajo mladi danes tudi nekoliko več pogajalske moči. Generacije so manj številčne, delodajalci pa potrebujejo ljudi. Mladi lahko zato trenutno bolj izbirajo – ne samo poklic, ampak tudi delodajalca in delovno okolje.

Mladi imajo po mnenju sogovornice danes več pogajalske moči. Depositphotos

Katera znanja in poklici bodo po vaših podatkih in glede na vaša opažanja v prihodnjih letih najbolj iskani, pri katerih pa opažate presežek diplomantov?

Na e-Študentskem Servisu že opažamo premik proti bolj strokovnim študentskim delom. Več je priložnosti na področjih informatike (še vedno - kljub drugačnim trendom v ZDA), inženirstva (strojniki, elektro ..), zdravstva in nege, digitalnega marketinga, administracije, prodaje ter gastronomije. Mladi tudi sami vse bolj iščejo dela, povezana s smerjo šolanja. Dijaki pa seveda opravljajo lažja dela, ki se jih lahko hitro priučijo v nekaj urah, da lahko opravljajo delo med poletnimi počitnicami.

Prihodnost bo zahtevala kombinacijo strokovnega znanja, digitalne in AI-pismenosti, analitičnega razmišljanja, dobrih komunikacijskih in sodelovalnih veščin ter predvsem prilagodljivosti.

Umetna inteligenca ne ustvarja le novih poklicev, ampak spreminja tudi vsebino obstoječih. Kateri poklici se bodo zaradi AI najbolj preoblikovali in kako naj se mladi na to pripravijo že pri izbiri študija?

Umetne inteligence zato ne smemo razumeti zgolj skozi vprašanje, kateri poklici bodo izginili, temveč predvsem, katere naloge znotraj posameznih poklicev bo prevzela ali pospešila in katere bodo še naprej ostale v domeni človeka.

Mednarodna organizacija dela je leta 2025 ocenila, da je približno četrtina zaposlenih na svetu v poklicih, ki so do določene mere izpostavljeni generativni umetni inteligenci. Toda njihov bistveni zaključek je, da bo pri večini poklicev verjetnejša transformacija dela kot popolna ukinitev delovnega mesta. Najbolj izpostavljena so administrativna dela, z razvojem generiranja slike, videa in zvoka pa se povečuje tudi izpostavljenost nekaterih medijskih, spletnih in strokovnih poklicev.

To pomeni, da se bodo zelo spreminjala dela v administraciji, računovodstvu, marketingu, medijih, oblikovanju, pravu, programiranju in številnih drugih strokovnih dejavnostih. Ne zato, ker teh ljudi ne bomo več potrebovali, ampak ker bodo del svojih nalog opravljali drugače.

Svetovni gospodarski forum napoveduje, da bo do leta 2030 kar 92 milijonov služb poslalo nepotrebnih, hkrati pa bo zaradi umetne inteligence nastalo 170 milijonov novih služb. Napovedujejo, da bo v petih letih zastarela kar tretjina naših veščin. 

Mlademu zato ne bi svetovala, naj danes išče poklic, ki je 'varen pred AI'. Takih zagotovil ni. Svetovala bi mu, naj izbere področje, ki ga zanima, na njem pridobi res dobro temeljno strokovno znanje, hkrati pa se nauči uporabljati AI kot orodje.

WEF med najhitreje rastoča znanja do leta 2030 uvršča AI in velike podatke, kibernetsko varnost in tehnološko pismenost, istočasno pa tudi kreativno in analitično razmišljanje, prilagodljivost, odpornost ter vseživljenjsko učenje. Prihodnost torej ni samo tehnološka – je kombinacija tehnologije in zelo človeških kompetenc.

Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa in strokovnjakinja za mlade in trg dela. Osebni arhiv

Ali bi morali zaradi AI spreminjati tudi vsebine študijskih programov? Kje je po vašem mnenju slovensko visoko šolstvo trenutno najbolj nepripravljeno na spremembe, ki jih prinaša AI?

Da. Vendar ne mislim, da mora zdaj vsak študijski program dobiti predmet umetna inteligenca. Bolj pomembno je, da se AI smiselno vključi v posamezne stroke.

Bodoči pravnik mora vedeti, kako AI spreminja pravno delo in katera so pri tem tveganja. Bodoči zdravnik mora razumeti uporabo AI pri diagnostiki. Ekonomist analizo podatkov in avtomatizacijo, novinar preverjanje informacij, inženir pa uporabo AI pri načrtovanju in optimizaciji.

Pri tem bo treba spremeniti tudi način preverjanja znanja. Če lahko AI v nekaj sekundah pripravi seminarsko nalogo, se moramo vprašati, ali s takšno nalogo sploh še preverjamo tisto znanje, ki ga želimo preveriti. Več bo moralo biti praktičnega dela, projektov, argumentacije, reševanja realnih problemov in zagovarjanja lastnih rešitev ter sodelovanja z gospodarstvom.

Poleg tega bi bila izredno koristna uvedba obveznega predmeta računalništvo in informatika (oz. digitalnega jezika) v slovenske osnovne in srednje šole, za kar si že nekaj časa prizadevajo tudi delodajalske organizacije.

V Sloveniji veliko govorimo o pomanjkanju kadra v naravoslovju, tehniki, zdravstvu in na drugih področjih. Zakaj se mladi kljub temu ne odločajo množično za te študije in koliko lahko pri tem sploh vplivamo na njihove odločitve?

Tu bi najprej popravila eno pogosto predstavo: mladi se za nekatera od teh področij želijo odločati.

Ko smo letos 5.780 mladih vprašali o njihovih sanjskih poklicih, so bili med najpogostejšimi odgovori fizioterapevt, zdravnik, psiholog, veterinar in medicinska sestra. To je zelo zanimivo, ker so prav zdravstveni poklici obenem med tistimi, kjer Slovenija napoveduje velike kadrovske primanjkljaje.

Torej težava ni vedno v tem, da nekega poklica mladi ne bi želeli opravljati. Med željo 15-letnika in dejanskim prihodom diplomanta na trg dela je precej korakov: vpisna mesta, zahtevnost in dolžina študija, uspešnost študija, pogoji dela po diplomi, možnosti razvoja in tudi to, ali mlad človek med študijem spremeni svoje interese.

Na odločanje mladih lahko vplivamo predvsem z dobrimi informacijami in realnimi izkušnjami, ne pa s tem, da jim pri 18 letih rečemo, kateri študij morajo izbrati.

Zelo pomembno je zato praktično spoznavanje poklicev že pred zaključkom izobraževanja. Pri študentskem delu vidimo, da mladi skozi delo spoznavajo delodajalce, različna delovna okolja in ne nazadnje sami sebe. Ugotovijo, kaj jim ustreza in česa si ne želijo. Tudi zato študentsko delo razumem kot pomemben del karierne orientacije.

Hkrati pri navduševanju mladih, zlasti deklet, za STEM-poklice (naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko) pomagajo projekti, kot sta Inženirka leta ter Inženirke in inženirji bomo, in drugi podobni programi.

Ko smo letos 5.780 mladih vprašali o njihovih sanjskih poklicih, so bili med najpogostejšimi odgovori fizioterapevt, zdravnik, psiholog, veterinar in medicinska sestra. To je zelo zanimivo, ker so prav zdravstveni poklici obenem med tistimi, kjer Slovenija napoveduje velike kadrovske primanjkljaje.

Kako pomembna pa bo v prihodnosti diploma? Ali bo delodajalec pri mladem kandidatu čez pet ali deset let gledal bolj formalno izobrazbo ali konkretna znanja, projekte in sposobnost uporabe novih tehnologij?

Diploma ne bo postala nepomembna. Pri številnih poklicih – zdravnikih, učiteljih, inženirjih in drugih reguliranih ali visokostrokovnih poklicih – bo ustrezna formalna izobrazba še naprej nujen temelj. Hkrati nam formalna izobrazba da pomembno temeljno znanje o področju, na podlagi katerega znamo in zmoremo razlikovati lažne novice od resničnih vsebin in ki ga nujno potrebujemo za dobro opravljanje posameznega poklica.

Se pa že danes spreminja to, kaj mora biti poleg diplome. Delodajalca vse bolj zanima, kaj kandidat dejansko zna: kakšne probleme je že reševal, s katerimi orodji zna delati, kako sodeluje z drugimi, kako komunicira, kako hitro se je sposoben naučiti česa novega in kaj bi lahko znal oziroma zmogel v prihodnosti.

To bo zaradi AI še pomembneje. Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da se bo do leta 2030 spremenilo približno 39 odstotkov ključnih znanj, ki jih zaposleni potrebujejo pri delu. Zato diploma, pridobljena pri 23 ali 25 letih, ne more biti zaloga znanja za naslednjih 40 let kariere.

Skoraj dve tretjini mladih po študentskem delu ostaneta zaposleni pri istem delodajalcu. Foto: Bobo

Čez deset let zato verjetno ne bomo več govorili o diplomi ali kompetencah, temveč o kombinaciji diplome, kompetenc, izkušenj in predvsem sposobnosti stalnega učenja.

Kako bi danes svetovali dijaku, ki izbira študij in želi imeti čez deset let dobre zaposlitvene možnosti? 

Svetovala bi mu, naj ne poskuša napovedati enega 'poklica prihodnosti', ker se bo v desetih letih spremenila tudi vsebina poklicev, ki jih danes zelo dobro poznamo. Mladi bodo opravljali poklice, ki danes sploh še ne obstajajo, hkrati pa bodo v svoji karieri zamenjali veliko poklicev, ne le delovnih mest.

Naj se naučijo uporabljati umetno inteligenco, vendar naj ne stavijo samo nanjo. Čez deset let bo zelo dragocen človek, ki bo dobro poznal svojo stroko, znal uporabljati tehnologijo, znal kritično razmišljati, sodelovati z ljudmi in se hitro naučiti nečesa novega.

Poleg študija naj mladi čim prej začnejo nabirati prakso – s študentskim delom, projekti, prostovoljstvom, aktivnostjo v mladinskih organizacijah, raziskovanjem ali drugo obliko praktične izkušnje. Mladi skozi takšne izkušnje zelo hitro ugotovijo, kaj jim ustreza in v čem so dobri.

Pri izbiri poklicne poti naj iščejo predvsem presek treh stvari: kaj jih zanima, v čem so dobri in kaj potrebuje družba oziroma trg dela. Ob tem naj razmislijo tudi, na katerem področju so se pripravljeni dolgoročno učiti in razvijati. Naj bodo vztrajni, zanesljivi, motivirani in prilagodljivi ter se pripravljeni ves čas učiti. To bo zagotovo pomagalo tako danes kot čez deset let.