Zaposleni je dal odpoved - koliko podjetje stane iskanje novega sodelavca?

V vsesplošnem pomanjkanju zaposlenih so menjave delovnega mesta postale pogostejše. Kolikšen je dejanski strošek iskanja novega sodelavca? Na nekatere vidike in stroške podjetja ob tem sploh ne pomislijo.

Razmere na trgu dela omogočajo zaposlenim, da si z menjavo delodajalca priskrbijo višje prihodke in boljše delovne pogoje, saj velja menjava delovnega mesta za najboljši način za zvišanje plače.

Obenem pa v podjetju odhod sodelavcev pusti praznino, ki jo morajo čim prej zapolniti.

Neposredni in merljivi stroški – oglasa, portalov, zaposlitvenih agencij, morebitnih psiholoških testiranj – so le del vseh stroškov, odgovarja Laura Smrekar, partnerka pri kadrovski agenciji Competo. "Pomemben del celotne slike so zagotovo tudi čas zaposlenih, izgubljena produktivnost, obdobje nezasedenega delovnega mesta in poznejše uvajanje nove osebe."

''Ocene stroškov odhoda in zamenjave zaposlenega se razlikujejo, vendar lahko ti za delodajalca znašajo tudi do dvakratnika njegove letne plače, odvisno od zahtevnosti in senioritete delovnega mesta ter od tega, kaj vse vključimo v izračun,'' pravi Laura Smrekar.

In ko podjetje novega sodelavca končno najde in zaposli, se stroški in izzivi ne končajo.

"Podpis pogodbe še ne pomeni, da je zaposlitveni proces z ekonomskega vidika zaključen. Novi sodelavec potrebuje čas vodje in ekipe, spoznati mora procese, stranke, način odločanja, organizacijo in kulturo," je zapisala Laura Smrekar.

Pri kompleksnejših strokovnih in vodstvenih vlogah lahko do polne samostojnosti mine več mesecev do leta dni. "Podpis pogodbe tako formalno sicer je zaključek selekcijskega procesa, ne pa tudi konec stroška zaposlitve," pravi partnerka pri agenciji Competo.

Ko delovno mesto ostane prazno, podjetje ne 'prihrani' njegove plače. Nasprotno – pogosto izgubi več, kot bi znašal strošek zaposlitve, so zapisali pri kadrovski agenciji Agado. Vsak zaposleni v podjetju namreč ustvarja določeno dodano vrednost. Ko zaposlenega ni več, mora nekdo drug prevzeti del odgovornosti – ali pa naloge ostanejo neopravljene. V obeh primerih nastane strošek, pravijo pri Agado.

Najbolj očiten vpliv praznega delovnega mesta je zmanjšana produktivnost. To se lahko kaže kot  manjša proizvodnja, zamude pri projektih, počasnejša odzivnost na stranke ali povečan pritisk na obstoječe zaposlene.

Pogosto pa so še večji stroški tisti, ki jih podjetja težje izmerijo, če ekipa dlje časa deluje v okrnjenem obsegu. Poveča se obremenitev zaposlenih, raste število nadur, poveča se tveganje za napake, pade motivacija, poveča se možnost fluktuacije, navajajo pri agenciji Agado. Dolgotrajna preobremenjenost lahko po njihovih opozorilih vodi v odhode ključnih ljudi, tako lahko eno nezasedeno delovno mesto hitro sproži verigo dodatnih kadrovskih težav za podjetje.

Oglasi za delo lahko stanejo več kot 1.000 evrov

Podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da je oglasov za prosta delovna mesta vse več, medtem ko je število brezposelnih rekordno nizko. Julija je bilo na zavodu objavljenih okoli 14.000 prostih delovnih mest.

Po zadnji raziskavi Poklicni barometer je na slovenskem trgu dela pri več kot polovici poklicev primanjkljaj – delodajalci zanje težko najdejo kandidate. Natančneje – med 171 poklici je primanjkljaj pri 98 poklicih, pri 55 poklicih je ravnovesje in pri le 18 poklicih presežek.

Kakšen je strošek oglasa za zaposlitev? Na spletni strani MojeDelo se cene zaposlitvenih oglasov gibljejo v razponu od 590 do 1.890 evrov brez davka. Pri portalu Optius zaposlitveni oglasi stanejo od 250 do 360 evrov brez davka.

Po ocenah portala MojeDelo podjetja za selekcijski postopek v povprečju porabijo približno 3.500 evrov – del denarja gre za objavo oglasov, del za uvajanje v delo in novo opremo za novega sodelavca.

Objava oglasa na Zavodu RS za zaposlovanje je za delodajalca sicer brezplačna. Vendar tudi pri zavodu opozarjajo, da so stroški za delodajalce lahko visoki. "Strošek zaposlovanja ni povezan zgolj z objavo prostega delovnega mesta, temveč zajema celoten proces iskanja, izbire in uvajanja novega zaposlenega," so sporočili za Bloomberg Adria. 

Napaka pri iskanju je lahko zelo draga

''Največ pa podjetje stane, če izbere napačnega človeka,'' pravi Laura Smrekar. "Takrat ne ponavljamo samo iskanja. Za nami so že meseci vloženega časa, uvajanja, prilagajanja ekipe in pričakovanj, pred nami pa ponovno celoten proces. Zato se mi zdi cena kakovostne selekcije precej lažje razumljiva, ko jo primerjamo s ceno napačne odločitve."

''Pri vsem je morda najpomembneje, da podjetje naredi korak nazaj," pravi Laura Smrekar, ''in razmisli, zakaj je prejšnji sodelavec sploh odšel. Včasih največji prihranek pri zaposlovanju ni cenejše iskanje novega človeka, ampak to, da dobrega človeka sploh ni treba nadomestiti."

Podjetje mora najprej vedeti, koga potrebuje Strošek zaposlovanja se lahko začne povečevati, še preden podjetje opravi prvi razgovor: kadar nima dovolj jasno opredeljeno, koga pravzaprav potrebuje. "Če tega nimamo razčiščenega, lahko pregledamo veliko kandidatov in opravimo veliko razgovorov, pa zato nismo prav nič bližje dobri odločitvi. Več kandidatov in več razgovorov samo po sebi ne pomeni boljše izbire. Kakovost zaposlitve se začne z jasnostjo, koga potrebujemo in zakaj", je še sporočila Laura Smrekar iz agencije Competo. Zelo pomembna je tudi sama hitrost odločanja, pravi. Pri profilih, po katerih je veliko povpraševanja, dobri kandidati praviloma nimajo samo ene možnosti. Če med posameznimi koraki minejo tedni zaradi internih usklajevanj, lahko podjetje ustreznega kandidata izgubi in začne proces znova.