Koliko morate zaslužiti, da ste med enim odstotkom najbolje plačanih?

Rast plač v Sloveniji se je junija nadaljevala. Na ravni države je povprečna bruto plača nominalno zrasla za 2,6 odstotka na 2.751,37 evra. Realno je bila na mesečni ravni višja za 1,8 odstotka, je poročal Statistični urad (SURS). Povprečna neto plača je nominalno zrasla za 2,5 odstotka, realno pa za 1,7 odstotka na 1.723,31 evra.

Za zgornjih 10 odstotkov je potrebnih 4.315 evrov bruto

SURS po novem ob povprečni plači razkriva tudi mediano ter plače v kvartilih in najvišjih percentilih. Ob predpostavki, da bi bile vse osebe, ki so zaposlene pri pravnih osebah, zaposlene za polni delovni čas, bi povprečna bruto plača za junij znašala 2.762 evrov. V tem primeru bi četrtina zaposlenih oseb prejela bruto plačo, višjo od 3.196 evrov.

Med deset odstotkov najbolje plačanih bi se uvrstili zaposleni z bruto plačo nad 4.315 evrov, med zgornji odstotek pa tisti z več kot 8.320 evri bruto.

Po drugi strani bi 22,2 odstotka zaposlenih oseb prejelo bruto plačo, nižjo od 1,2-kratnika minimalne plače – to je 1.778 evrov bruto. Polovica vseh zaposlenih bi prejela bruto plačo, nižjo od 2.336 evrov (mediana), 64,7 odstotka zaposlenih pa bruto plačo, nižjo od povprečne.

Javni sektor povečuje prednost pred zasebnim

Plače so se zvišale tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju, ugotavlja SURS. Na mesečni ravni se je povprečna plača v zasebnem sektorju zvišala za 1,3 odstotka na 2.531,84 evra bruto oziroma 1.591,84 neto. V javnem sektorju se je junija na mesečni ravni zvišala za 4,8 odstotka na 3.213,13 evra bruto oziroma 1.999,87 evra neto. Še bolj so se okrepile plače v institucionalnem sektorju države, kjer so zrasle za 5,2 odstotka.

Na medletni ravni se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju zvišala za 7,8 odstotka, v javnem pa za 8,8 odstotka. Tudi če pogledamo rast plač od začetka leta, je rast višja v javnem sektorju. V prvem polletju se je zvišala za 7,5 odstotka, v zasebnem pa za slabe tri odstotke.

Razlika v plačah med javnim in zasebnim sektorjem je presegla 400 evrov neto

Junija je razlika med povprečno plačo v zasebnem in javnem sektorju dosegla najvišjo raven, odkar SURS spremlja podatke. Razlika med povprečnima bruto plačama je zrasla na 681,29 evra, pri neto plači pa je prvič presegla 400 evrov (408,03 evra).

''Izrazitejše zvišanje v javnem sektorju v tem obdobju je med drugim povezano z izplačilom tretjega dela dogovorjenega dviga plač javnim uslužbencem, ki je del uvedbe prenovljenega sistema plač v javnem sektorju, veljavnega od 1. januarja 2025,'' pojasnjuje SURS.

Razlike so bile opazne tudi že prej. Če je bil december tradicionalno mesec, ko se je razlika med povprečnimi plačami v javnem in zasebnem sektorju zaradi božičnic in nagrad v zasebnem sektorju zmanjševala, se leta 2025 to ni zgodilo. Razlog je izplačilo zimskega regresa, ki je bil decembra izplačan tudi v javnem sektorju. O tem, da je povprečna plača decembra prvič po 17 letih upadla, smo pisali na povezavi.

Najvišje plače v oskrbi z električno energijo

Najvišjo povprečno plačo so izmerili v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom, kjer je plača dosegla 3.823,77 evra bruto oziroma 2.339,42 evra neto. Sledi dejavnost financ in zavarovalništva, kjer je bruto plača dosegla 3.644,85 evra. Na drugi strani je bila najnižja v dejavnosti nastanitve in gostinstva. Bruto plača je bila 1.998,19 evra, neto plača pa pri 1.291,11 evra.

V zadnjem letu dni so se povprečne plače najhitreje višale v dejavnosti poslovanja z nepremičninami. Zrasle so za 11,23 odstotka, kar je za 250,7 evra. Povprečna bruto plača je zrasla na 2.482,88 evra, neto pa na 1.555,21 evra. Nominalno se je povprečna plača najbolj zvišala v dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti. Za več kot 10 odstotkov so zrasle še v gradbeništvu, izobraževanju in kulturnih, športnih in rekreacijskih dejavnostih.

Podrobni podatki kažejo, da so najvišjo povprečno plačo izmerili v dejavnosti proizvodnje električne energije iz neobnovljivih virov. Sledile so dejavnosti prirejanja iger na srečo, upravljanja finančnih trgov in prenosa električne energije.