Vroče poletje, vroč trg dela! Kateri poklici so v vzponu, kakšne so plače?

Voznik viličarja, avtomehanik, voznik tovornjaka, čistilka, kuhar, učitelj, zdravnik … to so poklici, za katere delodajalci nikakor ne najdejo dovolj kadrov. Njihova skupna točka – ni jih mogoče avtomatizirati, kljub umetni inteligenci.

"Medtem ko smo še pred nekaj leti govorili predvsem o pomanjkanju IT-kadra, letošnji podatki kažejo drugačno sliko. Delodajalci danes največ zaposlitvenih priložnosti ustvarjajo v zdravstvu, proizvodnji in logistiki, hkrati pa vse težje najdejo ljudi za poklice, brez katerih podjetja ne morejo normalno delovati," je sporočila Andreja Šobar, vodja marketinga pri portalu MojeDelo.com.

V prvi polovici leta je bilo na portalu objavljenih 18,7 odstotka več zaposlitvenih oglasov kot v istem obdobju lani, kar kaže, da delodajalci še vedno intenzivno zaposlujejo.

Vendar je iskanje novih sodelavcev vse težje, saj je brezposelnost rekordno nizka, kar pomeni, da je (primernih) kandidatov vse manj. "Podjetja predvsem težje zapolnjujejo delovna mesta v poklicih, kjer kadra primanjkuje že dalj časa. Največjo rast povpraševanja beležimo v zdravstvu, proizvodnji, logistiki in tehničnih poklicih," so sporočili s portala MojeDelo.

Tudi na državnem zavodu za zaposlovanje je oglasov za prosta delovna mest vse več. Januarja je bilo prostih delovnih mest 11.952, do junija pa se njihovo število povečalo na 15.244, torej za 27 odstotkov. Hkrati je brezposelnost junija upadla na rekordno nizko raven – tako nizka ni bila vse od leta 1990, torej 36 let.

Povpraševanje po zdravnikih specialistih se je v primerjavi z lani povečalo za 112 odstotkov, po radiologih za 100 odstotkov, med posameznimi poklici pa največjo rast beležijo vozniki viličarja (+164 odstotkov), zavarovalni zastopniki (+163 odstotkov), avtoličarji in avtokleparji (+140 odstotkov) ter strojniki gradbene mehanizacije (+133 odstotkov), kažejo podatki portala MojeDelo.

Po drugi strani se je močno umirila rast števila oglasov za IT-strokovnjake. Število oglasov za ta profil se je na portalu MojeDelo povečalo le za 4,6 odstotka.

Kateri poklici so najbolj iskani glede na stopnjo izobrazbe? In kakšne so ponujene plače na teh delovnih mestih?

Pri osnovnošolski oziroma nižji poklicni izobrazbi je največ povpraševanja po proizvodnih delavcih, skladiščnikih, čistilkah ter voznikih viličarja.

Na ravni srednješolske izobrazbe zelo iskani ostajajo prodajalci, kuharji, elektromonterji, mehatroniki, avtoličarji in avtokleparji ter strojniki gradbene mehanizacije.

Pri višji in visoki izobrazbi je največ povpraševanja po kadrih iz zdravstva, predvsem po zdravnikih specialistih in radiologih, iščejo pa se tudi drugi zdravstveni profili, so za Bloomberg Adria odgovorili s portala MojeDelo.

Prečesali smo zaposlitvene oglase in pregledali, kakšne plače ponujajo delodajalci za te profile.

Čeprav večina oglasov še vedno ne navaja zneskov plače, so tudi izjeme.

Voznik viličarja z izkušnjami, ki je pripravljen delati v dveh izmenah, lahko pričakuje do 2.500 evrov bruto plus stimulacijo. Skladiščnik brez izpita za vožnjo viličarja lahko dobi med 1.800 in dva tisoč evri bruto plače. Mehatronikom ponujajo okoli dva tisoč evrov bruto plače. Avtoličar v Ljubljani lahko dobi do 2.500 evrov neto plače, piše v enem od oglasov.

Kuharju v enem od oglasov, objavljenih na zavodu za zaposlovanje, ponujajo 2.200 evrov bruto na mesec, ponekod pa ponujajo samo plačo v višini minimalnega zneska – 1.481,88 evra. Prek zavoda za zaposlovanje trenutno delodajalci iščejo 104 kuharje.

Za poklice z nizko izobrazbo, kot so čistilci in delavci v proizvodnji, v oglasih zneska plače praviloma ni – sklepati je, da se plače gibljejo okoli minimalne zakonsko določene plače, ki je zdaj postavljena pri 1.481,88 evra.

Kot smo pisali, so osnovne plače v trgovski dejavnosti po kolektivni pogodbi v Sloveniji občutno pod zneskom minimalne plače, kar pomeni, da delodajalci zaposlenim doplačujejo do zakonsko določene minimalne plače. Trenutno potekajo pogajanja o dvigu osnovnih plač v trgovini.

Lahko pa delavci višjo plačo dobijo v Avstriji, kjer slovenski posredniki v enem od oglasov ponujajo 2.560 evrov bruto za delo v proizvodnji v treh izmenah ter povračilo potnih stroškov oziroma plačilo stroškov za namestitev.

Na zgornji strani plačne razvrstitve so zdravniki, ki jih prav tako kronično primanjkuje. Trenutno je na strani državnega zavoda za zaposlovanje objavljenih kar 256 oglasov za zdravnika specialista.

Rast plač – tako nominalno kot realno Povprečna plača je po zadnjih objavljenih podatkih (za april 2026) v Sloveniji znašala 2.695,03 evra bruto oziroma 1.688,55 evra neto. V primerjavi s plačo za lanski april se je zvišala tako nominalno kot realno. V bruto znesku nominalno za 6,9 odstotka, realno – z upoštevanjem inflacije – pa za 3,7 odstotka. V neto znesku se je zvišala nominalno za 5,5 odstotka, realno za 2,3 odstotka.

Po razvrstitvi v plačne razrede lahko zdravniki specialisti v javnem sektorju dobijo od 4.784 do 7.236 evrov bruto osnovne plače. Dejanske plače najboljše plačanih zdravnikov v javnem sektorju so sicer precej višje.

Po zadnjem poročilu portala plač dobijo najvišje uvrščeni zdravniki v javnih zdravstvenih ustanovah tudi čez 20 tisoč evrov bruto plače. Starejši zdravnik specialist v UKC Maribor, na primer, je aprila zaslužil 24.100 evrov bruto plače, od katere je 8.200 evrov znašalo delo prek delovnega časa, še 4.900 pa dežurstvo, kaže zadnje poročilo Portala plač v javnem sektorju.

Kako naj delodajalci pri tako tesnem trgu dela in tako velikem povpraševanju po kadrih zadržijo sodelavce? V bazi zavoda za zaposlovanje je na primer prostih kar 45 delovnih mest za voznike viličarja in 67 prostih delovnih mest za prodajalca.

Delodajalci, ki bodo želeli zadržati zaposlene, bodo morali poleg konkurenčne plače poskrbeti tudi za dobre delovne razmere, razvoj zaposlenih in ugled podjetja, pravi Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo.com.

O težavah pri iskanju kadra smo govorili s podjetnikom, ki se ukvarja s polaganjem keramike. Kot je povedal, mu mladi pripravniki kmalu po pridobitvi osnovnega znanja in nekaterih strank takoj "pobegnejo" v lastni s. p. Pravi, da težko zadrži sodelavce kljub poštenemu plačilu in dobrih delovnih razmerah. O konkretnih zneskih plačil ni želel govoriti.