Podnebna tveganja že spreminjajo poslovanje: katera podjetja bodo prva plačala račun

S podnebjem povezane spemembe za slovensko gospodarstvo niso več oddaljena grožnja, temveč vse bolj neposreden poslovni strošek. Poplave, neurja, suše, vročinski valovi in požari ne povzročajo le škode na domovih in infrastrukturi, temveč podjetjem prekinjajo proizvodnjo, dobave in prometne povezave, povečujejo stroške zavarovanja ter zahtevajo vse več vlaganj v prilagajanje. Za gospodarstvo je zato ključno vprašanje, koliko bodo podnebni ekstremi stali in kdo bo njihov račun v prihodnje plačal.

Po oceni Evropske agencije za okolje (EEA) ima Slovenija med evropskimi državami najvišje gospodarske izgube zaradi vremenskih in podnebnih ekstremov na prebivalca. Med letoma 1980 in 2023 so kumulativno znašale 8.733 evrov na prebivalca. Z 866.467 evri izgub na kvadratni kilometer je bila Slovenija najvišje uvrščena tudi po tem kazalniku med 38 obravnavanimi evropskimi državami.

"Visoko uvrstitev pojasnjuje kombinacija velike izpostavljenosti, koncentracije premoženja na ogroženih območjih in majhnosti države," pojasnjuje Ana Struna Bregar, direktorica podjetniškega združenja CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo.

Ker Slovenija leži na stičišču alpskega, sredozemskega in panonskega prostora, je izpostavljena poplavam, neurjem, plazovom, sušam, vročinskim valovom in požarom. ''Prebivalstvo, podjetja ter ključna prometna in energetska infrastruktura so pogosto skoncentrirani v dolinah, ob vodotokih in na poplavno ogroženih območjih. En sam dogodek lahko zato hkrati poškoduje objekte, prekine prometne povezave in oskrbo z energijo ter ustavi poslovanje celotnega območja," dodaja.

Struna Bregar ocenjuje, da je razsežnost tveganja najbolj nazorno pokazala katastrofa avgusta 2023. Vlada je skupno škodo in širše posledice poplav ter zemeljskih plazov ocenila na približno 9,9 milijarde evrov oziroma okoli 16 odstotkov takratnega BDP, pri čemer ocena ni zajemala le poškodovanega premoženja, temveč tudi stroške obnove, nadomestitve in ukrepov za večjo odpornost. Približno 7,9 milijarde evrov je bilo ocenjenih kot javni strošek.

''V majhni državi se tako velik dogodek izraziteje odrazi v kazalnikih na prebivalca in površino. A številke hkrati razkrivajo tudi strukturno ranljivost slovenskega gospodarstva. Velik del premoženja in infrastrukture je bil načrtovan za podnebne razmere preteklosti, ne za ekstreme, ki postajajo pogostejši in intenzivnejši,'' je prepričana sogovornica.

Razsežnost podnebnih tveganj v Sloveniji so najbolj dokazale poplave leta 2023. Foto Bobo

Slovenija pri tem ni izjema, temveč del širšega evropskega trenda. V EU so vremenski in podnebni ekstremi med letoma 1980 in 2024 povzročili približno 822 milijard evrov gospodarskih izgub, pri čemer je kar četrtina, 208 milijard evrov, nastala v zadnjih štirih letih. Povprečne letne izgube so se z okoli 8,6 milijarde evrov v osemdesetih letih povečale na 44,9 milijarde evrov v obdobju 2020–2024, kar pomeni več kot petkratno povečanje. EEA ob tem opozarja, da so zaradi velikih razlik med posameznimi leti dolgoročni trendi zahtevni za interpretacijo, vendar statistične analize kažejo, da se gospodarske izgube povečujejo.

Podjetja fizična podnebna tveganja že zaznavajo v svojem poslovanju, vendar je ukrepanje počasnejše. Raziskava Evropske investicijske banke EIB Investment Survey 2025 kaže, da fizična podnebna tveganja že vplivajo na 68 odstotkov podjetij v EU in 66 odstotkov podjetij v Sloveniji. Vsaj en ukrep za povečanje odpornosti je izvedlo 53 odstotkov podjetij v EU in 56 odstotkov podjetij v Sloveniji, vendar je v konkretne rešitve za zmanjšanje fizične izpostavljenosti investiralo le 30 odstotkov podjetij v EU in 23 odstotkov podjetij v Sloveniji. Strategijo prilagajanja ima 26 odstotkov podjetij v EU in 29 odstotkov v Sloveniji. Podatki tako kažejo na razkorak med prepoznavanjem podnebnih tveganj in pripravljenostjo podjetij, da vanje tudi dejansko investirajo.

Najbolj na udaru so majhna in srednja podjetja

Na konkretne posledice podnebnih sprememb opozarja tudi avgusta letos objavljena analiza CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo. "Podnebne spremembe spreminjajo pogoje, v katerih podjetja proizvajajo, investirajo, zaposlujejo in oskrbujejo trge," ugotavlja analiza.

Vročina, poplave, suša in neurja lahko neposredno poškodujejo sredstva, poslovne posledice pa se pogosto pokažejo drugje – v prekinitvah proizvodnje, izpadih energije ali vode, nedostopnosti lokacij, pomanjkanju surovin, nižji produktivnosti zaposlenih in višjih stroških. Za vodstva podjetij zato podnebno tveganje ni več predvsem vprašanje vremena, temveč "prihodkov, stroškov, sredstev, denarnega toka, neprekinjenega poslovanja in konkurenčnosti", poudarja CER.

Da podnebno tveganje vse bolj postaja tudi finančno tveganje podjetij, prav tako opozarja predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Žiga Debeljak. Na letošnjem dogodku o vključevanju podnebnih tveganj v poslovanje je dejal, da njihovi učinki niso več hipotetični, temveč že neposredno vplivajo na podjetja, dobavne verige, zavarovanja in stroške financiranja.

Fizična podnebna tveganja se po mnenju Debeljaka prek finančnega sistema prenašajo od višjih zavarovalnih premij in nezavarovanih izgub do vplivov na vrednost premoženja in dostop do kapitala. To pomeni, da posledice ekstremnega vremena za podjetje niso nujno omejene na neposredno škodo na objektih ali opremi, temveč lahko vplivajo tudi na njegove stroške financiranja in sposobnost pridobivanja kapitala.

Po izkušnjah Strune Bregar so posebej ranljiva mala in srednje velika podjetja, ki v Sloveniji zajemajo 99,8 odstotka vseh podjetij, zaposlujejo skoraj 70 odstotkov ljudi in ustvarijo 65 odstotkov prihodkov podjetij. ''Pogosto poslujejo na eni lokaciji, imajo manj finančnih rezerv in težje vzpostavijo nadomestno proizvodnjo ali zamenjajo ključnega dobavitelja. Njihova pripravljenost zato neposredno vpliva na odpornost slovenskega gospodarstva.''

Prilagajanje na vse zahtevnejše podnebne razmere tako postaja del poslovnega odločanja, predvsem pri dolgoročnih investicijah. Za podjetja začetna cena projekta ni več edino merilo, saj morajo upoštevati tudi prihodnje stroške hlajenja, oskrbe z vodo in energijo, zaščite pred poplavami, vzdrževanja in zavarovanja ter morebitne izgube zaradi prekinitev poslovanja.

Pogostejša sušna obdobja povečujejo tveganja za oskrbo z vodo in s tem za neprekinjeno poslovanje podjetij. Bloomberg

Podnebna tveganja že spreminjajo poslovne odločitve

Da podnebna tveganja že vplivajo na poslovne odločitve, kažejo tudi konkretni primeri iz slovenskega gospodarstva. Pri Perutnini Ptuj vse pogostejše suše upoštevajo pri upravljanju vodnih tveganj, pri posodobitvah proizvodnih obratov pa iščejo možnosti za zmanjšanje porabe vode. Podobno pri Radenski v strateške načrte vključujejo naložbe v vodne vire, med drugim obnovo vrtin, raziskave vodnih virov in tehnologije za učinkovitejšo rabo vode.

Cinkarna Celje medtem opozarja, da bi daljša sušna obdobja lahko omejila črpanje vode in s tem proizvodne zmogljivosti. Zato povečujejo delež interne reciklaže vode, proučujejo pa tudi uporabo prečiščene odpadne vode iz celjske čistilne naprave.

Na nedavnem dogodku Zeleni zajtrk “Slovenija pod pritiskom: kaj podnebna tveganja pomenijo za podjetja, gospodarstvo in odločevalce” so o konkretnih ukrepih prilagajanja govorili tudi predstavniki BTC City in Atlantic Grupe.

V BTC se pri prilagajanju na vse višje temperature osredotočajo predvsem na blaženje učinka mestnega toplotnega otoka. Park ob Kristalni palači, velik približno 12.000 kvadratnih metrov, so zasadili z več kot 260 drevesi. Ko bodo ta odrasla, naj bi bila površina približno 70-odstotno osenčena, v osenčenih delih pa naj bi bila toplotna obremenitev obiskovalcev za več kot 15 stopinj Celzija manjša.

Pri Atlantic Grupi podnebna tveganja vse bolj segajo tudi v dobavne verige. Okoli 60 odstotkov ključnih surovin skupine predstavljata kava in kakav, ki sta močno izpostavljena sušam in poplavam ter posledično cenovnim nihanjem. Suša leta 2022 je podjetje spodbudila tudi k naložbi v tehnologijo free cooling, s katero so po navedbah podjetja porabo vode v enem od procesov zmanjšali z okoli 8.500 na 500 kubičnih metrov na leto.

Podnebni ekstremi za podjetja tako niso več le okoljsko vprašanje, ampak se vse bolj prevajajo v stroške, investicije in poslovna tveganja. "Če podjetja podnebnih tveganj ne bodo pravočasno vključila v upravljanje, investicijske odločitve in načrte neprekinjenega poslovanja, bodo posledice segale od izpada prihodkov in višjih operativnih stroškov do dražjega ali omejenega zavarovanja, razvrednotenja izpostavljenih sredstev, težjega dostopa do kapitala in slabše konkurenčnosti," opozarja Struna Bregar in sklene, da podnebna odpornost postaja merljiv dejavnik finančne stabilnosti in dolgoročne vrednosti podjetij.