Odpoved pogodbe zaradi nesposobnosti: na kaj morate biti pozorni – pravni nasvet

Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delodajalec delavcu pogodbo o zaposlitvi odpove iz treh poglavitnih razlogov. To so:

prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog),

kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog) in

nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, kot tudi neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (razlog nesposobnosti).

Pomembno je opozoriti, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Problem subjektivne prizadetosti

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je še posebno problematična, saj mora delodajalec poleg tega, da delavcu dokaže enega izmed elementov nesposobnosti, pričakovati še odpor delavca zaradi subjektivne užaljenosti oziroma čustvene prizadetosti.

Delodajalec mora paziti tudi na to, da mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pogordo odpovedati najpozneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Kaj konkretno je nesposobnost?

Delodajalec mora poskrbeti, da delavcu odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne vroči samo na podlagi pavšalne ocene, temveč mora pred tem imeti konkretne dokaze o njegovi nesposobnosti.

Spomnimo – delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti le, če ta dela ne opravlja pravočasno, strokovno ali kakovostno oziroma če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakonom ali drugimi predpisi.

Pri tem ni nujno, da so navedeni razlogi podani kumulativno, torej da delavec delo hkrati opravlja nepravočasno, nestrokovno in nekakovostno. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zadošča že obstoj enega od navedenih razlogov.

Nesposobnost pomeni tudi odsotnost formalnih pogojev

Zakon kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti določa tudi formalno pomanjkljivost – neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, na primer neustrezno izobrazbo, pomanjkanje zahtevanega strokovnega izpita, izkušenj ali referenc.

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu dokaže na primer nestrokovno opravljanje dela ali neizpolnjevanje formalnih pogojev, kot je pomanjkanje ustrezne diplome ali certifikata. Ni potrebno, da sta oba razloga izpolnjena hkrati.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti bo utemeljena le, če se izkaže, da je delavčeva nesposobnost takšne intenzivnosti, da nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče. Razlog za odpoved mora biti torej dovolj tehten, pomemben in resen. Zamude pri opravljanju delovnih nalog, nestrokovnost ali nezadostna kakovost dela morajo biti takšne narave in obsega, da bistveno vplivajo na nemoteno izvajanje delovnega procesa.

Sodna praksa

Navajam še zanimiv primer iz sodne prakse, ki dokazuje, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zadošča že okoliščina, da je delavec ravnal bodisi nestrokovno bodisi nekvalitetno bodisi dela ni opravljal pravočasno.

Višje delovno in socialno sodišče je v zadevi Sodba Pdp 180/2023 dne 5. 9. 2023 izreklo, da je delavec neutemeljeno navajal, da je subjektivni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti izpolnjen le, če so vsi trije pogoji izpolnjeni kumulativno, da torej delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno.

Ne glede na razlog, zaradi katerega delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, se lahko delodajalec odloči za odpoved iz razloga nesposobnosti.

Sodišče je prav tako izreklo, da se lahko delavcu v primeru ugotovljenih nepravilnosti očita tudi, da je ravnal krivdno, vendar je delodajalec tisti, ki mora utemeljiti in dokazati odpovedni razlog ali kot razlog nesposobnosti ali kot krivdni razlog.

Sodišče pa je potrdilo tudi navedbe sodišča prve stopnje, ki je pravilno ugotovilo, da so bile ugotovljene nepravilnosti in napake posledica nestrokovnega, nekvalitetnega in nepravočasnega dela delavke, in ne krivde.

Če delodajalec delavki ne bi ponudil ustreznega prostega delovnega mesta, pa bi bila odpoved nezakonita, ker se je delodajalec s kolektivno pogodbo zavezal, da bo delavki, ki ji odpoveduje pogodbo zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ponudil drugo ustrezno delovno mesto, če ga bo imel.