Kako se slovenske bolnišnice borijo za kader: stanovanja, štipendije in tečaji slovenščine

Pomanjkanje zdravstvenega kadra postaja eden največjih izzivov evropskih zdravstvenih sistemov. Zaradi staranja prebivalstva, vse večjih potreb po zdravstveni oskrbi ter vse večjega zapuščanja poklica se primanjkljaj zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev poglablja skoraj v vseh državah Evropske unije.

Evropska komisija je lani ocenila, da v EU primanjkuje približno 1,2 milijona zdravnikov, medicinskih sester in babic, zaradi česar je letos skupaj z regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO Europe) zagnala posebno pobudo za povečanje števila medicinskih sester in njihovo zadržanje v poklicu.

Tudi Slovenija ni izjema. Po podatkih Evropske komisije in OECD se sooča z izrazitim pomanjkanjem zdravstvenega kadra, število zdravnikov, medicinskih sester in oskrbovalcev na prebivalca pa ostaja pod povprečjem EU. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije ima država 3,5 zdravnika na tisoč prebivalcev, medtem ko evropsko povprečje znaša 4,2. Za njegovo dosego bi Slovenija potrebovala več kot 1.400 dodatnih zdravnikov.

Približno 80 odstotkov delodajalcev v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi medtem poroča o težavah pri iskanju zaposlenih. Razmere dodatno zaostrujejo zahtevni delovni pogoji, visoke obremenitve, staranje zaposlenih in zapuščanje poklica.

Laura Smrekar, partnerica pri kadrovski agenciji Competo, trdi, da država ne bije bitke zgolj s pomanjkanjem zaposlenih, temveč s širšo kadrovsko krizo. ''Največje pomanjkanje ostaja pri zdravnikih, medicinskih sestrah, tehnikih zdravstvene nege ter kadrih za dolgotrajno oskrbo. Ob bližajočem se valu upokojevanja sistem izgublja tudi del mlajših zaposlenih, ki zapuščajo poklic,'' opozarja.

Rešitve ne vidi zgolj v povečanju vpisa na zdravstvene fakultete ali zaposlovanju kadra iz tujine. Ključni izzivi ostajajo izboljšanje delovnih pogojev, kakovosti vodenja, možnosti strokovnega razvoja in organizacije dela. ''Če teh področij ne bomo izboljšali, bo kadrovski primanjkljaj ostal tudi ob večjem vpisu na fakultete in zaposlovanju iz tujine,'' pravi.

Približno 80 odstotkov delodajalcev v zdravstvu poroča o težavah pri iskanju zaposlenih. Foto: Bobo

Ker domačega kadra primanjkuje, zdravstvene ustanove vse pogosteje zaposlujejo tudi tujce. Po besedah sogovornice se v praksi največ govori o prihodu zdravstvenih delavcev iz držav Zahodnega Balkana, čeprav uradni podatki tega ne potrjujejo neposredno. Dodaja, da sama zaposlitev ob tem ni več dovolj. ''Hitri postopki priznavanja kvalifikacij, strukturirano mentorstvo ter pomoč pri vključevanju v delovno okolje in ekipo pogosto odtehtajo enako ali celo bolj kot sama plača. Zdravstvo danes ne tekmuje več le za nove kadre, ampak tudi za to, da ti kadri v sistemu ostanejo.''

Da zadržanje kadra postaja enako pomembno kot njegovo zaposlovanje, kaže tudi analiza Zdravniške zbornice. Približno desetina članov (od 9 do 10 odstotkov) registra ima tuje državljanstvo, vendar se ti zdravniki po podatkih zbornice pogosteje izpišejo iz registra že v prvih letih po prihodu v Slovenijo.

UKC Ljubljana: Za kader letos 42 milijonov evrov več

Kako velik je kadrovski pritisk, kaže primer največje slovenske bolnišnice. UKC Ljubljana po lastnih navedbah potrebuje približno 500 dodatnih medicinskih sester, zato ob zaposlovanju domačega kadra vse aktivneje nagovarja tudi zdravstvene delavce iz tujine, ki jim med drugim ponuja nastanitev.

Pomanjkanje kadra ostaja tudi eden ključnih izzivov poslovanja zavoda. Ob predstavitvi programa dela za leto 2026 je generalni direktor Marko Jug napovedal nadaljevanje ukrepov za učinkovitejšo organizacijo dela in izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. V finančnem načrtu so med drugim predvideli 20-odstotno povečanje sredstev za nagrajevanje delovne uspešnosti, predvsem za zaposlene v zdravstveni negi, kar kaže, da največji kadrovski pritisk ostaja prav na tem področju.

Skupni stroški dela bodo letos po načrtih višji za približno 42 milijonov evrov, predvsem zaradi plačne reforme in dodatnega nagrajevanja zaposlenih.

V boju za zdravstveni kader tudi stanovanja in tečaji jezika

Podobne težave imajo tudi druge večje zdravstvene ustanove. V UKC Maribor največji primanjkljaj beležijo med diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami, primanjkuje pa jim tudi zdravnikov nekaterih specialističnih področij. Ob pomanjkanju kadra zaposlitvene možnosti predstavljajo tudi kandidatom iz tujine, predvsem iz držav Evropske unije in Zahodnega Balkana. ''Kandidatom nudimo podporo pri postopkih zaposlitve, priznavanju poklicnih kvalifikacij in urejanju administrativnih postopkov, potrebnih za vključitev v delovni proces,'' pojasnjujejo.

Na Kliniki Golnik prav tako največ zaposlenih primanjkuje v zdravstveni negi, iščejo pa tudi anesteziologe, radiološke inženirje ter tehnične poklice. Kandidate poskušajo pritegniti z možnostmi strokovnega razvoja, raziskovalnim delom in prilagodljivim urnikom, med ugodnostmi pa izpostavljajo tudi možnost ugodnega najema stanovanj.

Laura Smrekar, Competo: ''Zdravstvo danes ne tekmuje več le za nove kadre, ampak tudi za to, da ti kadri v sistemu ostanejo.”

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana opozarjajo, da poleg zdravstvene nege vse težje pridobivajo radiološke tehnologe, farmacevte, laboratorijske delavce ter zdravnike specialiste, predvsem patologe oziroma citopatologe. ''Krog poklicev, pri katerih je na trgu dela težko pridobiti ustrezne kandidate, se širi,'' ugotavljajo. Ker domačega kadra ni dovolj, zaposlene iščejo tudi v tujini. Ob prihodu jim pomagajo pri iskanju nastanitve in omogočajo tečaje slovenskega jezika. Kot poudarjajo, je to pomemben del vključevanja zaposlenih v novo okolje. ''Pridobivanje kadra iz tujine razumemo kot enega od načinov blaženja kadrovskega primanjkljaja, ne more pa biti edini odgovor na dolgoročne kadrovske potrebe zdravstva.''

V SB Celje pri zaposlovanju tujcev opozarjajo na dolgotrajne postopke zaposlitve. Foto: Bobo

V SB Celje ocenjujejo, da jim trenutno primanjkuje približno 50 zdravnikov in 20 medicinskih sester. Kadrovski primanjkljaj nadomeščajo predvsem s podjemnim delom, kar povečuje stroške dela. Pri zaposlovanju kadra iz tujine ostajajo previdni. ''Postopki zaposlitve kadra iz tujine so še vedno dolgi in trajajo tudi do enega leta. Največja težava je še vedno znanje slovenskega jezika,'' opozarjajo. Če se kandidat odloči za zaposlitev, mu pomagajo pri urejanju dokumentacije, omogočijo tečaj slovenščine in, če imajo na voljo prosta bolnišnična stanovanja, tudi njihov najem.

Medtem ko bolnišnice kadrovske vrzeli poskušajo zapolniti z zaposlovanjem v tujini, nastanitvami, štipendijami in drugimi spodbudami, država stavi na dolgoročnejši pristop. Vlada je marca letos sprejela Strategijo za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev 2026–2036, ki med ključnimi cilji predvideva boljše načrtovanje kadrovskih potreb, povečanje števila izobraževalnih mest za deficitarne poklice, učinkovitejše zadrževanje zaposlenih, lažje vključevanje kadra iz tujine ter izboljšanje delovnih pogojev in kariernega razvoja v zdravstvu.