Regija brez delavcev: katere panoge so v Sloveniji odvisne od tujcev?

Še pred nekaj desetletji so države nekdanje Jugoslavije veljale za izvoznice delovne sile. Mladi in usposobljeni delavci so odhajali v Nemčijo, Avstrijo, Švico in druge razvitejše evropske države v iskanju višjih plač in boljših življenjskih priložnosti. 

Danes se dogaja zgodovinski preobrat. Od Ljubljane do Skopja podjetja vse težje najdejo voznike, zidarje, železokrivce, varilce, kuharje in natakarje. Delavci iz Nepala, Indije, Bangladeša in Filipinov postajajo nepogrešljiv del gospodarstev regije, ki se soočajo z dvojno težavo: staranjem prebivalstva in nadaljnjim odhajanjem domače delovne sile. 

Nekatere panoge v Sloveniji so povsem odvisne od tujcev

Tudi Slovenija je v zadnjih letih postala izrazito odvisna od priseljene delovne sile, brez katere številni sektorji ne bi mogli več normalno poslovati.

Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada je v Sloveniji med 920 tisoč zaposlenimi okoli 150. tisoč tujcev, kar je rekordna številka. Od epidemije se je število tujih delavcev povečalo za 50 odstotkov. Na slovenskem trgu je zdaj vsak šesti delavec tuji državljan. Nekatere gospodarske dejavnosti, kot je gradbeništvo, so skoraj v celoti odvisne od tuje delovne sile. Med njimi je tudi avtoprevozništvo. 

Uvoz delovne sile iz tujine je po mnenju avtoprevoznika Petra Piška edina rešitev za pomanjkanje kadra v Sloveniji. "Smo na nič odstotkih razpoložljivega kadra," je povedal Pišek, direktor prevozniškega podjetja Pišek & HSF Logistics in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje. 

Voznikov, predvsem za prevoz v mednarodnem prometu, na slovenskem trgu dela ni, kot pravi Pišek. "V Sloveniji že 25 let ni izobraževanja za poklic voznika, država pa se na potrebe gospodarstva odziva prepočasi," je še opozoril. Podjetja v Sloveniji po Piškovih ocenah trenutno potrebujejo 50 do 70 tisoč ljudi, poleg tega pa nove zaposlene išče tudi javni sektor. Pišek je prav tako opozoril na težavo odhodov voznikov v bogatejše evropske države po pridobitvi dovoljenj v Sloveniji. 

Pomanjkanje delovne sile v Sloveniji sicer že dolgo ni več omejeno na posamezne poklice, temveč je postalo sistemska težava v celotnem gospodarstvu. 

Po analizah trga dela in poklicnega barometra primanjkuje kadra v skoraj sto poklicih, pri čemer so najbolj prizadete panoge zdravstvo, gradbeništvo, industrija ter storitveni sektorji, kot sta turizem in logistika. Skoraj polovica podjetij pomanjkanje delavcev navaja kot glavno omejitev poslovanja, kar pomeni, da ne gre več za ciklično, temveč strukturno vrzel na trgu dela. 

»Zaradi izjemno slabe demografske slike sta iskanje in selekcija kadra, ki zapolnjuje to vrzel, ena od ključnih ukrepov za vzdrževanje gospodarske rasti,« pravijo v kadrovski agenciji Kariera Slovenija, kjer podjetjem pomagajo pri celotnem procesu – od zaznavanja kadrovskih potreb in organizacije zaposlitvenih kampanj do iskanja, selekcije in relokacije zaposlenih ter njihove vključitve v lokalno okolje. 

Slovenska podjetja po besedah Roka Pajka iz Kariere Slovenija še vedno največ kadra iščejo v državah Balkana, a se vse pogosteje obračajo tudi proti Aziji in Afriki. "Ob tem ne gre več samo za nizkokvalificirana dela ali turizem – vse več je tudi izobraženega in tehnično usposobljenega kadra, od elektrovzdrževalcev do strojnih vzdrževalcev in varilcev," dodaja Pajk. 

Pri podjetju Sava Turizem izpostavljajo, da največ dodatnega kadra potrebujejo v glavni sezoni, predvsem na področju gostinstva. "V skupini Sava Hotels & Resorts je tujih zaposlenih približno deset odstotkov, večina prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Nekaj malega je tudi zaposlenih iz Egipta in Indije, in sicer na Bledu in Obali, večinoma za dela v kuhinji," pojasnjujejo. 

Ob tem poudarjajo, da zaposlene iz tujine sistematično uvajajo v delovne procese – z organiziranimi tečaji slovenščine, mentorstvi in izobraževanji, ki so neposredno vključeni v delovni proces. Kljub temu opozarjajo na administrativne ovire: "V največjo pomoč bi nam bilo skrajšanje časa pridobivanja delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, ki je izjemno dolgotrajen in bistveno daljši kot v sosednjih državah," opozarjajo.  

Vprašanje integracije tujcev

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je na bančni konferenci v začetku junija opozoril na tveganja, ki jih prihod tako velikega števila tujcev prinaša družbi kot celoti, pa tudi bančnemu sistemu. »Banke dve tretjini novih računov odpremo tujcem,« je povedal Brodnjak. Vprašanje ukrepov za asimilacijo in sobivanje s tujci se po njegovem mnenju v Sloveniji podcenjuje. 

Tudi (zdaj že nekdanji) minister za delo Luka Mesec je opozoril na vprašanje integracije tujcev. "Ti ljudje morajo nekje živeti, njihovi otroci morajo v vrtce in šole. Lokalne skupnosti jih morajo sprejeti. Biti moramo previdni. Kmalu se lahko zadeve obrnejo," je opozoril Mesec in navedel primer Švedske, ki zdaj plačuje tujcem, da se vrnejo v domovino. "Pri nas se ne sme zgoditi, da bi domači kader v celotnih panogah nadomestili tuji delavci," je še dodal minister. 

Med večjimi težavami tujih delavcev je iskanje stanovanja, saj teh v Sloveniji kronično primanjkuje, cene nepremičnin in najemnin pa skokovito rastejo. Delodajalci delavce zato poskušajo privabiti tudi z reševanjem njihovih bivalnih potreb, predvsem v panogah, kjer je pomanjkanje kadra največje. 

Podjetje, ki se tega loteva bolj sistematično, so Terme Olimia iz Podčetrtka. Družba je ob odprtju novega družinskega hotela napovedala tudi gradnjo približno 60 stanovanj za zaposlene. Kot pravi direktor Florjan Vasle, je vprašanje kadra danes eno ključnih razvojnih vprašanj turistične panoge. 

Depositphotos

 

Hrvaška: Pregret trg dela, rekordno nizka brezposelnost

Tudi Hrvaška je v zadnjih nekaj letih postala resno odvisna od uvoza delovne sile, brez katere nekatere gospodarske panoge, kot so turizem, gostinstvo in gradbeništvo, sploh ne bi mogle več delovati. 

Zgolj leta 2024 je bilo izdanih več kot dvesto tisoč delovnih dovoljenj za tuje delavce, in čeprav se je ta trend leta 2025 nekoliko umiril, demografska slika države jasno kaže, da bo hrvaški BDP tudi v prihodnje v veliki meri slonel na ramenih tuje delovne sile.

Da je trg dela še vedno "pregret", kažejo tudi podatki, ki smo jih prejeli od ministrstva za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko. Po njihovih navedbah se je število brezposelnih zmanjšalo na zgodovinsko nizko raven in znaša okoli 63 tisoč oseb, medtem ko je število zaposlenih doseglo skoraj 1,8 milijona.

"Realno je pričakovati, da bodo tuji delavci tudi v prihodnje ostali pomemben del domačega trga dela," pravi Anita Stipić z Oddelka za trg dela v Centru za kreativne industrije, izobraževanje in inovativno podjetništvo pri Hrvaški gospodarski zbornici (HGK).

"Hrvaška bo tudi čez deset let verjetno potrebovala veliko število tujih delavcev, vendar bo uspešnost gospodarstva vse bolj odvisna od rasti produktivnosti. Ključna razvojna usmeritev bi morala biti povečanje dodane vrednosti na zaposlenega z vlaganji v tehnologijo, inovacije in razvoj znanj delovne sile," poudarja Stipić in dodaja, da evropska praksa kaže, da pomanjkanja delovne sile ni mogoče rešiti z enim samim ukrepom, temveč s kombinacijo različnih politik.

Stipić pravi, da zakonodajni okvir na področju zaposlovanja tujih delavcev kaže, da Hrvaška postopoma prehaja iz faze nujnega zapolnjevanja pomanjkanja delovne sile v fazo aktivnega upravljanja migracij.

"Spremembe zakona o tujcih, ki so začele veljati 4. junija letos, so dodatno uredile sistem zaposlovanja tujih delavcev, zaostrile pogoje za delodajalce, uvedle obveznost dokazovanja aktivnega poslovanja ter okrepile nadzor nad zaposlovanjem in vključevanjem delavcev," pove Stipić in dodaja, da je zlasti pomembno, da se za del tujih delavcev, ki dlje časa ostanejo na Hrvaškem, uvaja obveznost opravljanja osnovnega izpita iz hrvaškega jezika.

S tem država kaže, da migracij ne obravnava več zgolj kot kratkoročno vprašanje trga dela, temveč tudi kot vprašanje dolgoročne integracije.

Čeprav je uvoz tujih delavcev v zadnjih letih eksplodiral, na pristojnem ministrstvu trdijo, da tuji delavci niso tako množičen pojav, kot se pogosto misli, in da trenutno zajemajo približno sedem odstotkov vseh zavarovancev na Hrvaškem. Kljub tem trditvam prihod več sto tisoč delavcev iz tretjih držav v državo, ki ima le 3,8 milijona prebivalcev, prinaša pomembne družbene spremembe.

Zato je treba vprašanje tujih delavcev obravnavati kot del širše razvojne, gospodarske in družbene strategije, ne zgolj kot kratkoročni odgovor na pomanjkanje delovne sile, kot je zaključila Stipić.

Srbija: Vsak drugi tujec prihaja iz Rusije

Nenad Jevtović s srbskega Inštituta za razvoj in inovacije je za Bloomberg Adria povedal, da je število tujcev, ki prihajajo delat v Srbijo, od začetka vojne v Ukrajini močno naraslo. 

"Priseljevanje tujcev je leta 2022 dobesedno poletelo v nebo, šele naslednje leto pa se je pokazalo povečanje števila tujcev v obliki približno 16 tisoč priseljencev – Beograd in Novi Sad sta postala kraja, kamor tujci pogosto prihajajo in od tu odhajajo. Vsi upamo, da v Ukrajini ne bo nadaljnjega zaostrovanja vojne in da se to ne bo sprožilo novega vala odhodov ljudi iz Rusije. Kljub temu lahko pričakujemo stabilizacijo priseljevanja v Srbijo oziroma, z drugimi besedami, da se bo število priseljencev v Srbiji ustalilo med 20 tisoč in 30 tisoč na leto. Posledično pa se zmanjšuje tudi izseljevanje," pravi Jevtović.

Kar zadeva delovne migracije, dodaja, da od leta 2019, ko se je začela izvedba velikih infrastrukturnih projektov, v Srbijo v največjem številu prihajajo delavci iz Kitajske, Turčije, Bangladeša, Indije, Pakistana in drugih vzhodnih držav, medtem ko delavcev iz držav Zahodnega Balkana tako rekoč ni. "Ni delovnih migracij, ki bi bile posledica pobude Odprti Balkan. V Srbijo prihajajo ljudje, ki delajo pri velikih infrastrukturnih projektih ali v storitvenih dejavnostih."

Po podatkih Nacionalne službe za zaposlovanje (NSZ) so tuji delavci v Srbiji precej dejavni v gradbeništvu. Gre za različne profile gradbenih delavcev: zidarje, armirače, pomožne delavce, monterje mavčnokartonskih sistemov, tesarje. 

»Tujci se pogosto zaposlujejo tudi kot vozniki, varilci ali pomožni delavci v različnih gospodarskih panogah (kmetijstvo, živinoreja, proizvodnja). Poleg tega so zaposleni v storitvenih dejavnostih – v gostinstvu in hotelirstvu (kot natakarji, dostavljavci, sobarice in čistilke). Veliko tujcev prav tako dela v dejavnosti informacijske tehnologije,« navaja NSZ.

Srbija je v letu 2025 prejela sto tisoč vlog za delovna dovoljenja iz tujine. Temu izjemno visokemu številu se je pridružilo še 20 tisoč vlog za dovoljenja za prebivanje in 33 tisoč vlog za stalno naselitev. Da gre za nedvoumen scenarij, v katerem bo na srbskem trgu dela vse več tujcev, kaže tudi podatek, da je vsako leto število tujih delavcev, ki so se priselili v Srbijo, 9,5-krat večje kot pred desetimi leti.

Depositphotos

 

Ker gre za delovno sposobno prebivalstvo, približno 60 odstotkov tujcev spada v starostno skupino od 25 do 45 let. Vsak drugi tujec prihaja iz Rusije, vsak deseti pa iz Kitajske.

"Tuji delavci se zaposlujejo tam, kjer obstaja stalna potreba po zanesljivi, usposobljeni in motivirani delovni sili. Ta trend je še zlati izrazit pri večjih sistemih in gospodarskih subjektih, ki si prizadevajo zagotoviti neprekinjeno poslovanje in ohranjanje kakovosti storitev. Opažamo tudi, da tujo delovno silo zaposlujejo lokalne kavarne in pekarne," pravi Anja Pavićević, direktorica kadrovske agencije Match Makers.

Sogovornica Bloomberga Adria dodaja, da agencija Match Makers najpogosteje posreduje pri zaposlovanju delavcev s Filipinov, ki jih najemajo za dela higienikov, oskrbovalcev in v gostinstvu, saj imajo dobro delovno etiko, večina pa jih tudi odlično govori angleško.

"Odvisno od potreb delodajalci posegajo po različnih narodnostih v različnih sektorjih – tako za logistiko pogosto izbirajo delavce iz Uzbekistana, za fizična dela pa pogosteje zaposlujejo delavce iz Indije, Bangladeša, Pakistana in nekaterih afriških držav," pravi Pavićević.

Paradoks makedonskega trga dela

Pomanjkanje delovne sile vse močneje pritiska tudi na makedonski trg dela, kjer pa se skriva paradoks. Čeprav delodajalci vse težje najdejo delavce, ima Makedonija še vedno več deset tisoč brezposelnih in eno najnižjih stopenj aktivnosti prebivalstva v Evropi.

Po besedah profesorja Dimitra Nikoloskega z Ekonomske fakultete v Prilepu je naraščajoče število tujih delavcev neposredna posledica dolgoročnih demografskih in migracijskih procesov, ki že vrsto let spreminjajo trg dela.

"Makedonija v obdobju po pandemiji beleži naraščajoč trend tujih delavcev oziroma tako imenovanih ekonomskih migrantov. Razlog za ta trend sta pomanjkanje delovne sile in primanjkljaj potrebnih znanj v posameznih dejavnostih, kar je posledica dolgoletnega izseljevanja domače delovne sile iz Makedonije ter demografske tranzicije oziroma staranja prebivalstva.

V tem kontekstu zlasti izstopajo dejavnosti, ki zaposlujejo tuje delavce: gradbeništvo, rudarstvo in nekatere predelovalne industrijske panoge. Ekonomski migranti najpogosteje prihajajo iz držav Srednje Azije, kot so Bangladeš, Indija, Pakistan, Nepal in druge. Največ jih v državi ostane le začasno, kar kaže, da so njihova končna destinacija razvitejše evropske države."

Po Nikoloskem pa hkrati obstaja tudi precej neizkoriščenega domačega potenciala, ki bi lahko pomagal ublažiti pomanjkanje delovne sile.

"Stanje na makedonskem trgu dela je paradoksalno, saj še vedno obstaja velik kontingent neaktivnega prebivalstva, ki bi ga bilo mogoče dodatno aktivirati. Makedonija je namreč ena od držav z najnižjo stopnjo aktivnosti prebivalstva v Evropi, ustrezni aktivacijski ukrepi pa bi lahko bistveno povečali ponudbo na trgu dela. Hkrati število brezposelnih presega 90 tisoč, kar kaže na razmeroma nizko stopnjo zaposljivosti in šibko konkurenčnost domače delovne sile oziroma na pomanjkanje aktualnih znanj in kompetenc. Obenem obstaja več kot deset tisoč prostih delovnih mest, ki jih je težko zapolniti in za katera delodajalci ne morejo najti delavcev z ustreznimi znanji in kompetencami," je povedal Nikolski.

Ko se zanimanje meri s telefonskimi klici

V odvetniških pisarnah, ki posredujejo pri ustanavljanju podjetij in pridobivanju dovoljenj za prebivanje, telefoni nenehno zvonijo, povpraševanja pa prihajajo tudi prek WhatsAppa. Ljudje iz Bangladeša, Indije, Nepala, Pakistana, Filipinov, Šrilanke in drugih držav se neposredno obračajo na odvetnico Persido Otović Stojanovsko ter iščejo informacije o delu v Makedoniji, potrebni dokumentaciji in postopkih za pridobitev dovoljenja za prebivanje.

Nekateri med njimi pošiljajo fotografije in videoposnetke, na katerih predstavljajo svoje delovne izkušnje in spretnosti. Varilci, kovinarji, armirači, zidarji, pleskarji, električarji, strojni operaterji, vozniki in drugi usposobljeni delavci se predstavljajo v upanju, da bodo našli delo v Makedoniji in dobili priložnost za novo življenje.

Odvetnica Otović Stojanovska, ki posreduje v postopkih ustanavljanja podjetij in pridobivanja dovoljenj za prebivanje, pravi, da se je v zadnjih letih zanimanje za ustanavljanje podjetij v Makedoniji močno povečalo, zlasti med turškimi državljani.

"Še zlasti opazno je število državljanov Republike Turčije, ki v Makedoniji ustanavljajo podjetja v obliki družb z omejeno odgovornostjo. Temu sledi pridobivanje dovoljenj za prebivanje na podlagi zaposlitve. V zadnjem času pa zanimanje za Makedonijo kažejo tudi državljani evropskih držav. Name so se obrnili Italijani, Rusi in Nemci, ki so se namenili ustanoviti podjetje ter pridobiti dovoljenje za prebivanje na podlagi zaposlitve ali zakonske zveze," pravi Otović Stojanovska.

Kot pojasnjuje, pa je ustanovitev podjetja v številnih primerih zgolj prvi korak, ki mu sledi preselitev celotne družine v Makedonijo.

Profesor Dimitar Nikoloski meni, da naraščajoči uvoz delavcev trenutno podjetjem pomaga premagovati najbolj pereče težave zaradi pomanjkanja kadrov, vendar ne more v celoti nadomestiti domače delovne sile. "Gospodarske koristi uvoza tuje delovne sile so kratkoročne, tveganja glede družbene integracije teh delavcev pa tako rekoč ni, saj imajo delovna dovoljenja in bivanje tujih delavcev začasen značaj. Negativne posledice za delodajalce izhajajo iz velike fluktuacije tuje delovne sile in negotovosti glede vlaganja v človeški kapital, če delavec v podjetju ostane le omejeno časovno obdobje."

To, kar je za delodajalce danes rešitev glede pomanjkanja kadrov, lahko jutri postane eden od dejavnikov, ki bodo vplivali na strukturo trga dela, izobraževalne politike in razvojne prioritete države. Zato je treba vprašanje tuje delovne sile vse pogosteje obravnavati tudi zunaj okvirov podjetij in institucij, ki izdajajo dovoljenja, saj dobiva precej širši pomen, kot ga kažejo uradne statistike.

"Po drugi strani to vprašanje spodbuja politično razpravo o tem, ali in v kolikšni meri naj se Makedonija opira na tujo delovno silo oziroma ali bi bilo treba prizadevanja usmeriti v vlaganje v domačo delovno silo in spodbujanje njene ponudbe. Glede na to, da je vlada za leto 2026 zagotovila deset tisoč delovnih dovoljenj za tuje državljane, lahko sklenemo, da se trenutno izvaja razmeroma liberalna politika na tem področju. Cilj je zadovoljiti akutno pomanjkanje delavcev v ključnih dejavnostih, kot je gradbeništvo, kjer potekajo projekti z omejenimi časovnimi roki."

Dodaten izziv je po Nikoloskem dejstvo, da velik del tujih delavcev Makedonije ne vidi kot končne destinacije, temveč kot začasno postajo na poti v države Evropske unije.

"Regija Zahodnega Balkana morda ne ponuja privlačnih plač in delovnih mest za tuje delavce, je pa zelo privlačna kot odskočna deska za prehod na precej bolje plačani zahodnoevropski trg dela. V tem kontekstu je nujna regionalna strategija glede obravnave tujih delavcev in spremljanja njihovih migracijskih poti. To je še zlasti pomembno ob upoštevanju prizadevanj držav Zahodnega Balkana za vključitev na enotni evropski trg dela in koriščenje prednosti neomejene mobilnosti znotraj Evropske unije."

Podobne izkušnje ima odvetnica Otović Stojanovska, ki pri svojem vsakodnevnem delu opaža, da del tujih delavcev Makedonijo uporablja kot prvo postajo pred poskusom iskanja bolje plačanega dela v eni od držav Evropske unije.

"Po mojih izkušnjah večina tujih delavcev, tako iz Turčije kot tudi iz Bangladeša, Indije in Nepala, Makedonijo vidi kot odskočno desko oziroma tranzitno državo za odhod v katero od držav EU. Z dovoljenjem za prebivanje v Makedoniji lažje odidejo v te države in tam nadaljujejo iskanje zaposlitve," pravi Otović Stojanovska.

Bosna med prihodi in odhodi delavcev

Medtem ko domača delovna sila vse intenzivneje odhaja v tujino, se gospodarstvo Bosne in Hercegovine vse bolj opira na tuje delavce, da bi zapolnilo vrzeli na trgu dela. V zadnjih štirih letih je bilo v BiH izdanih več kot 20tisoč delovnih dovoljenj za tujce, delodajalci pa ocenjujejo, da državi primanjkuje okoli 30 tisoč delavcev. Nekateri v uvozu delovne sile vidijo nujnost za ohranitev gospodarstva, drugi opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega modela.

Največ tujih delavcev prihaja iz Indije, Nepala, Pakistana, Filipinov, Turčije, Srbije, Bangladeša in Kitajske. Najpogosteje delajo v gradbeništvu, predelovalni industriji, trgovini, hotelirstvu in gostinstvu. Delež tujih delavcev ostaja razmeroma nizek in je lani znašal 0,8 odstotka vseh zaposlenih, vendar agencija od leta 2022 beleži stalno rast njihove prisotnosti na trgu dela.

Nihad Imširović, predsednik Združenja delodajalcev Federacije BiH, je za Bloomberg Adria Businessweek povedal, da BiH zamuja pri oblikovanju strategij za upravljanje trga dela ter da delodajalci sami ne morejo ustaviti odhajanja domače delovne sile niti dvigniti življenjskega standarda na raven okoliških držav.

"Gotovo bomo vse bolj odvisni od dela tujcev, sploh ob upoštevanju dejstva, da so delovne migracije globalni trend in da je motnje na trgu dela mogoče upočasniti le s hkratnim dvigovanjem standarda domačih delavcev in zaposlovanjem tujcev v deficitarnih poklicih," poudarja Imširović.

Po njegovih besedah je pomanjkanje delovne sile že resna ovira za naložbe in izvedbo dogovorjenih poslov. Obstajajo številni primeri, ko delodajalci in podjetniki zaradi pomanjkanja delavcev ne morejo izpolniti pogodb, sklepati novih poslov ali na splošno vlagati v Federacijo BiH. Dodaja, da je velik del formalno brezposelnih na sivem trgu dela ali pa sezonsko delajo v tujini.

Podobne izkušnje imajo tudi agencije, ki posredujejo pri zaposlovanju tujcev. Dijana Berić, ustanoviteljica in direktorica agencije InoBalkan, navaja, da je povpraševanje po tujih delavcih prisotno v skoraj vseh sektorjih, še zlasti pa v gradbeništvu, proizvodnji, gostinstvu, kmetijstvu in logistiki.

Najbolj iskani so CNC-operaterji, varilci, kovinarji, električarji, vodovodarji ter gradbeni delavci, kot so armirači, tesarji in keramičarji. "Pomanjkanje teh poklicev ni prisotno le v BiH, temveč po vsej Evropi," pravi Berić. Dodaja, da so delodajalci s tujimi delavci večinoma zadovoljni zaradi njihove motiviranosti, discipline in pripravljenosti na dolgoročno delo.

"Najboljši pokazatelj zadovoljstva je dejstvo, da veliko naših strank po prvi zaposlitvi tujih delavcev začne nove postopke za zaposlitev dodatnih delavcev," navaja.

Plače tujih delavcev so večinoma usklajene s plačami domačih delavcev na enakih delovnih mestih, delodajalci pa jim pogosto zagotavljajo tudi nastanitev in prehrano. Največjo težavo pa prinašajo administrativni postopki, ki lahko trajajo od šest do deset mesecev.

"Največji izziv za delodajalce je prav dolgotrajnost postopkov. Dodatna težava so letne kvote za delovna dovoljenja, ki se zadnja leta zelo hitro zapolnijo," opozarja Berić. Po njenem mnenju je BiH šele na začetku resnejšega vključevanja tuje delovne sile na domači trg dela in pričakuje, da bo potreba po tujih delavcih zaradi stalnega odhajanja domačih delavcev v države Evropske unije še naprej rasla.

Kar zadeva postopke in splošno stanje na trgu dela v BiH, Imširović poudarja, da delodajalci ne govorijo o liberalizaciji uvoza delovne sile, temveč o racionalizaciji teh vprašanj, pri čemer bi moral biti poudarek na ohranjanju delovne sile v BiH.

Po drugi strani ekonomski analitik Igor Gavran opozarja, da je uvoz tujih delavcev lahko le začasna rešitev. Meni, da tak model kratkoročno ustreza delodajalcem, ker zmanjšuje stroške dela, dolgoročno pa ne rešuje bistvenega problema odhajanja domače delovne sile.

"Tuji delavci BiH večinoma vidijo kot začasno destinacijo na poti proti razvitejšim trgom dela, medtem ko bi se domači delavci še naprej izseljevali," meni Gavran. Po njegovem mnenju bi lahko obsežnejši uvoz delovne sile povzročil pomembne demografske spremembe in dodatno oslabil domači trg dela.

"Drastična sprememba demografske slike bi pomenila preobrazbo BiH v prostor "nekih drugih ljudi", ki bi zamenjali tiste, ki so jo od davne preteklosti oblikovali v to, kar danes je. Tak razvoj dogodkov bi koristil le delu delodajalcev in politikov, pa še to le začasno, medtem ko bi bile posledice za družbo in državo dolgoročno negativne," opozarja ekonomski analitik Igor Gavran.

Ko govori o gospodarskem modelu, ki temelji na sezonskih in slabo plačanih delih, ga ocenjuje kot nevzdržnega, saj ne spodbuja razvoja produktivnosti, inovacij in konkurenčnosti. Kot edino trajnostno rešitev vidi ustvarjanje pogojev, v katerih bi domači delavci ostali v BiH in opravljali tako strokovna kot manj kvalificirana dela ob ustreznih plačah in delovnih pogojih.

Pomanjkanje kadra kot zavora rasti v regiji

Medtem ko delodajalci iščejo načine za zapolnitev izpraznjenih delovnih mest, države pa odpirajo prostor za večje vključevanje tuje delovne sile, postajajo opozorila o stanju na trgu dela vse glasnejša tudi na strani mednarodnih finančnih institucij.

Po zadnji analizi Svetovne banke pomanjkanje delovne sile, izseljevanje in staranje prebivalstva postopoma postajajo dejavniki, ki bi lahko omejili prihodnjo gospodarsko rast. Poročilo opozarja, da demografske spremembe in zmanjševanje delovno sposobnega prebivalstva postajajo eno ključnih tveganj za prihodnji razvoj regije kot celote.

"Prebivalstvo Zahodnega Balkana se stara hitreje kot skoraj kjerkoli drugje v Evropi. V naslednjem desetletju bo predvidoma najmanj ena od petih oseb v regiji starejša od 65 let. Medtem ljudje v delovno aktivni starosti, vključno z diplomanti in fizičnimi delavci, iščejo boljše plače in boljše možnosti v tujini. Paradoks je, da delovne sile primanjkuje v ključnih sektorjih, čeprav veliko ljudi ostaja brez dela ali pa so preprosto obupali nad iskanjem zaposlitve," navaja Svetovna banka.

Pri pisanju so sodelovali Tjaša Banko, Anita Buhovski, Anika Bečki, Mirela Haskić Suša in Miro Soldič.