Koliko je danes "vredna" diploma? To na slovenskem trgu dela šteje še več

Vse kaže, da na evropskem trgu dela univerzitetna izobrazba še vedno igra pomembno vlogo pri plači. Raziskave kažejo, da visokoizobraženi posamezniki v Evropski uniji v povprečju zaslužijo kar 38 odstotkov več kot tisti s srednjo izobrazbo in 68 odstotkov več kot osebe z nizko izobrazbo.

Po ocenah Evropske komisije lahko že eno dodatno leto izobraževanja posamezniku prinese okoli sedem odstotkov višji dohodek. Ni presenetljivo, da univerzitetni diplomanti v vseh 36 analiziranih evropskih državah, ki jih je pod lupo vzel Euronews Business, dosledno zaslužijo več kot manj izobraženi. A za temi številkami se skrivajo velike razlike med državami ter med vzhodom in severom Evrope.

Slovenski delodajalci bolj kot diplomo cenijo izkušnje

Po mnenju kadrovnikov tudi v Sloveniji diploma praviloma pomeni višjo plačo, a obstajajo opazne razlike na različnih področjih dela. V javnem sektorju je univerzitetna izobrazba pogosto pogoj za napredovanje po plačnih razredih, v zasebnem pa je "vrednost" diplome večinoma odvisna od same panoge. "Na primer v inženirstvu, farmaciji ali financah se to jasno pozna, medtem ko v bolj splošnih delih štejejo predvsem izkušnje, kompetence in praktično znanje," pojasnjuje Laura Smrekar iz kadrovske agencije Competo. Dodaja, da po drugi strani pri nekaterih poklicih diploma sploh ni odločilna.

Čeprav je univerzitetna izobrazba še vedno lahko pomemben adut iskalcev zaposlitve, še zdaleč ni odločilna. "Delodajalci vse bolj gledajo širšo sliko: izkušnje posameznika, specifične kompetence, dodatna znanja in pa tudi osebno samozavest pri pogajanjih," poudarja Smrekarjeva.

V Sloveniji vam diploma ne bo nujno prinesla višje plače. Foto: Depositphotos

 

V agenciji Adecco Slovenija prav tako menijo, da je diploma na slovenskem trgu dela pomembna zlasti v podjetjih javnega sektorja, kjer je plačni razred pogojen tudi z izobrazbo. Ugotavljajo še, da lahko igra ključno vlogo v podjetjih, kjer imajo večje število javnih naročil in prijav na razpise.

"Na drugi strani pa v Adecco Slovenija zaznavamo, da podjetja v drugih sektorjih pripisujejo večji poudarek praktičnim izkušnjam, znanju in osebnostnim značilnostim kandidatov. Vse bolj iščejo kompetence, ki lahko podjetju prinesejo dodano vrednost in se znotraj delovnega mesta še dodatno razvijajo," je za Bloomberg Adria povedala Leonela Domitrovič, direktorica sekcije Iskanje in selekcija ter razvoj kadrov. "Vse več delodajalcev priznava, da je kombinacija praktičnih izkušenj in specifičnih znanj pogosto bolj dragocena kot zgolj akademska izobrazba."

Višja izobrazba, višji dohodek

V Evropi pa višje plače diplomantov ne ostajajo zgolj na papirju. Po zadnjih podatkih Eurostata je bil srednji letni razpoložljivi neto dohodek (prilagojen glede na velikost gospodinjstva) v EU v letu 2024 21.644 evrov. To je skupni dohodek gospodinjstva po davkih in drugih odbitkih, ki je na voljo za porabo ali varčevanje – vključno z dohodki iz dela, naložb in socialnih prejemkov.

Povprečen dohodek glede na stopnjo izobrazbe:

• Nizka izobrazba: 17.517 evrov

• Srednja izobrazba: 21.401 evro

• Visoka izobrazba: 29.490 evrov

Diploma na Balkanu šteje več kot v Skandinaviji

Razlike v dohodku med visoko- in srednjeizobraženimi se po Evropi precej razlikujejo, pri čemer je razpon med državami zelo širok. Po podatkih za leto 2024 je bila najnižja razlika zabeležena na Islandiji, kjer visokoizobraženi zaslužijo le šest odstotkov več kot tisti s srednjo izobrazbo, medtem ko je bila razlika največja v Turčiji, kjer znaša kar 62 odstotkov.

Med državami članicami Evropske unije so razlike nekoliko manjše, vendar še vedno občutne – od 15 odstotkov v Avstriji do 57 odstotkov v Litvi. Slovenija se s 25-odstotno razliko uvršča pod evropsko povprečje, kar kaže na razmeroma zmerno povezanost med izobrazbo in dohodkom. Če upoštevamo razliko med visoko in nizko izobrazbo, pa je ta na slovenskem trgu dela kar 48-odstotna.

 

 

V določenih delih Evrope se visoka izobrazba "splača" bistveno bolj kot drugod, kar potrjujejo podatki o razmerju med dohodki visoko- in nizkoizobraženih. V balkanskih državah (Bolgariji, Romuniji, Srbiji, Turčiji, Albaniji, Severni Makedoniji in Črni gori) diplomanti zaslužijo več kot dvakrat toliko kot posamezniki z nizko izobrazbo.

Največja razlika je bila izmerjena v Bolgariji, kjer znaša kar 178 odstotkov, v Srbiji pa visokoizobraženi zaslužijo za 114 odstotkov več od posameznikov z nizko izobrazbo. Ob tem naj omenimo, da gre hkrati za države z nekaterimi najnižjimi minimalnimi plačami v Evropi, kar pomeni, da je razkorak med visoko- in nizkoizobraženimi še izrazitejši.

Manjši razkoraki v državah z močnimi davki in socialno zaščito

Pri razlagi razlik v dohodkih glede na izobrazbo po Evropi ne gre zgolj za vrednost diplome na trgu dela, temveč za širši kontekst davčno-socialne ureditve in strukture trga dela, je za Euronews izpostavil Gabriel Zajur, strokovnjak za socialna vprašanja pri Agenciji EU za temeljne pravice, ki poudarja, da je treba upoštevati sistemske značilnosti držav.

Raziskave kažejo, da imajo nordijske države najvišje obremenitve dela, vzhodnoevropske pa najnižje. Toda prav v državah, kjer so davki visoki in socialni transferji močni, so razlike v dohodkih glede na izobrazbo najmanjše. Zajur poudarja, da to ni znak neuspeha izobraževalnega sistema, temveč dokaz delujočega socialnega modela, kjer visokoizobraženi resda zaslužijo več, a srednjeizobraženi prav tako uživajo dostojen življenjski standard.

Kot dodaja OECD v poročilu Education at a Glance 2024, pomembno vlogo igrajo tudi moč sindikatov, kolektivna pogajanja in kakovost delovnih pogojev, ki pomagajo izenačevati razlike med poklici. Poseben primer so države, kot so Nemčija, Avstrija in Švica, kjer dualni sistem poklicnega in terciarnega izobraževanja omogoča, da tudi posamezniki brez univerzitetne diplome zasedajo dobro plačana delovna mesta. To zvišuje dohodek srednjeizobraženih in posledično zmanjšuje razkorak do diplomantov – brez potrebe po močni fiskalni prerazporeditvi.

Nasprotno pa so velike razlike v dohodkih med visoko- in nizkoizobraženimi pogosto prisotne v državah s šibkejšimi socialnimi mrežami, večjo neformalnostjo, manjšimi podjetji in izrazitimi razlikami v produktivnosti med sektorji. Ravno te strukturne značilnosti povečujejo tveganje za družbeno neenakost – ne glede na to, koliko diplomantov proizvede izobraževalni sistem.