Kitajska konkurenca: kako slovenska podjetja tekmujejo z vse naprednejšo azijsko tehnologijo

Kitajska podjetja z vse bolj konkurenčnimi izdelki in cenami stopnjujejo pritisk na evropske proizvajalce, posledice pa so vse bolj opazne tudi na slovenskem trgu. Konkurenca se krepi v več industrijskih segmentih: od strojev, električne opreme in kovinskopredelovalne industrije do avtomobilskega sektorja in različnih potrošniških izdelkov.

Kitajska je bila leta 2025 četrta najpomembnejša blagovna trgovinska partnerica Slovenije. Slovenija je od tam uvozila za 9,1 milijarde evrov blaga, izvozila pa ga je za 234 milijonov evrov. Uvoz je bil tako skoraj 39-krat večji od izvoza, kažejo podatki Sursa.

Toda sama rast blagovne menjave še ne pove, kako močno kitajska podjetja konkurirajo slovenskim na domačem in tujih trgih. V Banki Slovenije (BS) so analizirali prav razvoj te konkurence, in sicer za obdobje 2004–2024, pri čemer so proučili, kako se je sčasoma spreminjala izpostavljenost slovenskih podjetij kitajskim tekmecem.

Najbolj se je neposredna konkurenca s Kitajsko povečala pri strojih, električnih napravah in elektroniki. Delež izdelkov, pri katerih slovenski in kitajski izvozniki neposredno konkurirajo, se je v tej skupini povečal z 1,2 na 2,9 odstotka. Hkrati se je delež teh izdelkov v vrednosti slovenskega izvoza povečal s 7,0 na 9,2 odstotka. Konkurenca se je okrepila tudi pri plastiki in gumi ter kovinah, vendar manj izrazito.

Banka Slovenije: "Med letoma 2021 in 2025 se je tržni delež Slovenije zmanjšal predvsem pri proizvodnji kovin in kemični industriji, električnih strojih in napravah ter cestnih vozilih. Povečal se je pri farmacevtski industriji, nekovinskih mineralnih izdelkih ter papirni in lesni industriji."

Večja prisotnost kitajskih proizvajalcev na izvoznih trgih za zdaj ne pomeni splošnega izgubljanja tržnih deležev slovenskih izvoznikov. Kot ugotavljajo v BS, je Sloveniji po energetskem šoku leta 2022 med letoma 2021 in 2024 na petih najpomembnejših izvoznih trgih uspelo ohraniti svoj tržni delež pri ključnih energetsko intenzivnih izdelkih, kot so železo in jeklo ter izdelki iz njiju, les in lesni izdelki ter papir in karton, in to kljub večji prisotnosti proizvajalcev iz tretjih držav, predvsem Kitajske.

"Na svetovnem trgu pa so se gibanja razlikovala po dejavnostih. Med letoma 2021 in 2025 se je tržni delež Slovenije zmanjšal predvsem pri proizvodnji kovin in kemični industriji, električnih strojih in napravah ter cestnih vozilih. Povečal se je pri farmacevtski industriji, nekovinskih mineralnih izdelkih ter papirni in lesni industriji," ugotavljajo pri BS. Novejši podatki pri cestnih vozilih kažejo nekoliko ugodnejša gibanja, saj je v letu 2026 močno povečanje izvoza električnih avtomobilov povezano predvsem z zagonom proizvodnje električnih vozil v Sloveniji.

Iz Kitajske v Slovenijo prihaja vse več blaga

Banka Slovenije ob tem opozarja, da iz razpoložljivih podatkov sicer ni mogoče neposredno sklepati, da je večja kitajska konkurenca že povzročila zmanjšanje marž ali prodaje slovenskih podjetij. Bolj neposredno se kitajska prisotnost za zdaj kaže na domačem trgu, kjer se povečuje uvoz kitajskega blaga.

Uvoz iz Kitajske se je leta 2025 povečal za 3,5 odstotka, potem ko je leto prej zrasel za 9,6 odstotka, v prvih sedmih mesecih leta 2026 pa je bil medletno večji že za 26 odstotkov. Zlasti hitro se je povečal uvoz električnih strojev in naprav (za 58 odstotkov), ki sestavljajo približno petino celotnega uvoza iz Kitajske. Še izrazitejša je bila rast pri cestnih vozilih, katerih uvoz se je povečal za 65 odstotkov. Delež cestnih vozil v uvozu iz Kitajske se je tako povečal z okoli 2,8 na 4,2 odstotka.

Bojan Gantar, Hidria: "V Evropi imamo znanje, tradicijo, inovacije in močno lokalno dobaviteljsko verigo, vendar nam mora pritisk kitajskih dobaviteljev dati dodatno motivacijo za izboljšanje poslovnih modelov in procesov ter vnovično vzpostavitev konkurenčnosti."

Rast uvoza poteka v času hitrega povečevanja povpraševanja po električnih vozilih. Število registracij električnih avtomobilov se je letos povečalo za več kot 200 odstotkov, kar je med drugim prispevalo k približno 10-odstotni medletni rasti zasebne potrošnje trajnih dobrin. Kitajska konkurenca tako za slovenska podjetja ni več le vprašanje njihove izvozne konkurenčnosti na tretjih trgih, temveč vse bolj tudi njihovega položaja na domačem trgu.

Hidria: S kitajskimi dobavitelji se kratkoročno težko kosamo

Avtomobilska industrija je eden od konkretnih primerov, kjer se ta trend že kaže v poslovanju podjetij. "Pritisk na marže je v avtomobilski industriji ves čas prisoten, saj kupci stalno zahtevajo tako imenovano produktivnost. Zaradi kitajskih presežnih proizvodnih zmogljivosti se je ta pritisk še dodatno povečal," pravi glavni direktor Hidrie Bojan Gantar.

Hidria se na pritisk odziva z razvojem novih tehnologij in produktov ter vlaganjem v produktivnost. Pri tem si pomagajo z robotizacijo, avtomatizacijo in digitalizacijo procesov ter z vlaganjem v znanje zaposlenih.

"S kitajskimi dobavitelji se predvsem kratkoročno težko kosamo," je prepričan Gantar. "V Evropi imamo sicer znanje, tradicijo, inovacije in močno lokalno dobaviteljsko verigo znotraj avtomobilske industrije, vendar nam morata trenutna situacija in pritisk kitajskih dobaviteljev dati dodatno motivacijo za nadaljnje izboljšanje poslovnih modelov, procesov in pristopov ter za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti," pravi.

Kitajska konkurenca dodatno pritiska na marže, pravi Bojan Gantar iz Hidrie. Foto: Robert Zabukovec

Hkrati Hidria kitajskih podjetij ne vidi le kot tekmecev, temveč tudi kot potencialne poslovne partnerje. Na Kitajskem so prisotni že več kot desetletje in imajo tam tudi lastno proizvodnjo. "V teh razmerah zagotovo razmišljamo tudi o partnerstvih s kitajskimi proizvajalci, ki delujejo na isti ravni oskrbne verige, torej tako rekoč z našimi konkurenti. Za zdaj imamo sklenjeno komercialno partnerstvo z enim od kitajskih proizvajalcev, razmišljamo pa tudi o poglobitvi tega partnerstva v prihodnje," pojasnjuje Gantar.

Elaphe: Kitajska je pri e-mobilnosti dve leti pred Evropo

Podoben trend je mogoče opaziti tudi pri Elapheju, slovenskem razvijalcu kolesnih elektromotorjev za električna vozila. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria aprila lani povedal finančni direktor podjetja Matej Biček, se za njihovo tehnologijo zanimajo predvsem azijska oziroma kitajska podjetja, ki so po njegovi oceni pri e-mobilnosti pred evropskimi proizvajalci. "Po moji oceni so Kitajci vsaj pet let pred nami, če ne še več, ko gre za pripravo na nove tehnologije, na splošno, kar zadeva električno mobilnost, pa so trenutno vsaj dve leti pred Evropo," je dejal Biček.

Kljub temu v Elapheju v kitajski konkurenci vidijo tudi poslovno priložnost. "Domačo industrijo odlikuje visoka raven znanja. Slovenski dobavitelji smo močno povezani z Nemčijo in smo res velik del komponent dizajnirali in proizvedli v Sloveniji, hkrati pa smo precej cenejši kot severni del Evrope in smo lahko zelo dober dobaviteljski partner za Kitajsko. Menim, da smo zaradi naštetega tudi primerna proizvodna lokacija za kitajske družbe," je dodal.

Elaphe je na Kitajskem prisoten tudi prek partnerstva s podjetjem Zhejiang Asia Pacific Mechanical and Electronic.

Revoz v tekmi z Azijo pospešil razvoj in digitalizacijo

Ko govorimo o poslovnih priložnostih oziroma potencialnem sodelovanju med evropskimi in kitajskimi podjetji, ne moremo mimo novomeškega Revoza, kjer proizvajajo novega električnega twinga. Renault je razvoj modela skrajšal na 22 mesecev, del razvojnih nalog pa zaupal kitajskemu razvojnemu centru ACDC. Twingo je bil sicer večinoma zasnovan v Franciji, medtem ko je kitajski center sodeloval pri razvoju v okviru kitajskega tehnološkega ekosistema.

Kot je za Bloomberg Adria povedal direktor Revoza Jože Bele, je bil cilj učiti se pri najboljših na področju razvoja električnih vozil in se priučiti na kitajskem ekosistemu razvoja novih električnih avtov.

Novomeški obrat je moral za razvoj novega modela na novo zasnovati procese, uvesti hitrejše odločanje ter povečati uporabo digitalizacije, robotizacije, vertikalne integracije in umetne inteligence. Primer twinga tako kaže, kako se evropska avtomobilska industrija na pritisk azijskih, predvsem kitajskih proizvajalcev odziva tudi s hitrejšim razvojem in uvajanjem novih proizvodnih pristopov.

Pri Revozu se učijo od najboljših. Foto: Aleš Kovačič

Tekma s Kitajsko se seli v tehnološko zahtevnejše segmente

"V prihodnjih letih bo konkurenčni pritisk tretjih držav, vključno s Kitajsko, verjetno ostal izrazit, pri čemer se spreminja predvsem njegova struktura," ocenjujejo v Banki Slovenije. Kitajski proizvajalci namreč vse bolj prodirajo tudi v tehnološko zahtevnejše segmente, kot so stroji, električne naprave in elektronika, ki so hkrati pomemben del slovenskega izvoza.

Med panogami pod največjim konkurenčnim pritiskom so tako poleg avtomobilske tudi kovinskopredelovalna industrija in proizvodnja strojev, električnih naprav ter elektronike. Pritisk lahko občutijo tudi energetsko intenzivne panoge, kjer lahko vztrajne razlike v cenah energije med evropskimi in neevropskimi proizvajalci še slabšajo konkurenčni položaj evropskih podjetij.

"Pomembna bo sposobnost podjetij, da se prilagajajo s povečevanjem produktivnosti, zmanjševanjem energetske intenzivnosti ter prehodom v tehnološko zahtevnejše in bolj diferencirane proizvode," pravijo na BS in sklenejo, da je to še zlasti pomembno, ker so slovenska podjetja močno vključena v evropske in globalne dobavne verige.