Kako so poslovali avtomobilisti Volvo, Mercedes in Geely?

Največji svetovni proizvajalci avtomobilov so v prvem četrtletju 2026 poslovali v okolju izrazite negotovosti, kjer kombinacija šibkega povpraševanja na Kitajskem, geopolitičnih napetosti in sprememb v obrestnem okolju vse bolj preizkuša njihove poslovne modele. Medtem ko nekateri proizvajalci računajo na nove modele in okrevanje v drugi polovici leta, drugi že čutijo pritisk padajočih marž, cenovne konkurence in regulatornih sprememb.

Mercedes-Benz pričakuje, da bo drugo polletje močnejše, potem ko je v prvem četrtletju občutil vpliv padca povpraševanja na Kitajskem. Marža v avtomobilski dejavnosti se je znižala s 7,3 odstotka na 4,1 odstotka leto prej, kar je sicer manjši padec od pričakovanj analitikov. Podjetje stavi na kombinacijo novih modelov z motorji z notranjim zgorevanjem in nove generacije električnih vozil, s čimer želi razširiti ponudbo in izboljšati dobičkonosnost. Med ključnimi novostmi sta električni GLC in prenovljeni razred S, ki ostaja eden najpomembnejših generatorjev dobička.

Povpraševanje po novih modelih in "zdrava knjiga naročil" naj bi po besedah finančnega direktorja Haralda Wilhelma zagotovila boljši zagon v prihodnjih mesecih, ob hkratnem strogem nadzoru nad stroški. Kljub temu podjetje zmanjšuje proizvodne zmogljivosti za več kot 10 odstotkov na približno 2,2 milijona vozil, kar odraža potrebo po prilagoditvi na šibkejše razmere.

Poseben izziv ostaja Kitajska, kjer se je prodaja v prvem četrtletju znižala za 27 odstotkov. Mercedes zato krepi lokalni razvoj in partnerstva, vendar vodstvo opozarja, da se pripravlja na daljše obdobje šibkega povpraševanja. Dodatne pritiske predstavljajo tudi ameriške carine, ki otežujejo cenovno politiko in so podjetje lani stale 1,2 milijarde dolarjev.

Volvo z nižjo dobičkonosnostjo

Podobno negotovo okolje zaznamuje tudi Volvo, kjer se je dobičkonosnost v prvem četrtletju znižala, saj podjetje čuti posledice padca prodaje električnih vozil v ZDA in ostrejše konkurence na Kitajskem. Operativna marža je padla na 2,2 odstotka, prihodki pa so se zmanjšali zaradi nižjih prodajnih količin.

Volvo vidi izhod v novih električnih modelih, predvsem v SUV-ju EX60, ki že beleži močno povpraševanje v Evropi. Zaradi tega podjetje povečuje proizvodnjo v švedski tovarni Torslanda. Višje cene goriva, povezane z napetostmi na Bližnjem vzhodu, bi lahko po ocenah vodstva dodatno pospešile prehod na električna vozila.

Kljub stabilnemu poslovanju v Evropi se podjetje sooča z negativnimi učinki ukinitve subvencij za električna vozila v ZDA ter intenzivno cenovno konkurenco na Kitajskem. Izvršni direktor Hakan Samuelsson ostaja optimističen glede druge polovice leta in napoveduje izboljšanje denarnega toka, medtem ko podjetje nadaljuje prestrukturiranje, ki vključuje zmanjšanje števila zaposlenih in selitev dela proizvodnje bližje ključnim trgom.

 

Za Geelyjem dno cikla?

Najbolj izrazit pritisk domačega trga pa je viden pri kitajskih proizvajalcih. Geely je v prvem četrtletju zabeležil 27-odstotni padec dobička na 4,2 milijarde juanov, kar je manj od pričakovanj analitikov, čeprav so prihodki zrasli za 15 odstotkov. Podoben trend je pokazal tudi konkurent BYD, ki je poročal o še večjem padcu dobička.

Kljub slabšim rezultatom so vlagatelji reagirali pozitivno, saj pričakujejo, da je prvo četrtletje pomenilo dno cikla. Delnice Geelyja in BYD so ob objavi rezultatov zrasle, kar odraža prepričanje, da se bodo razmere v nadaljevanju leta izboljšale.

Kitajski trg ostaja v primežu cenovne vojne, ki močno pritiska na marže. Geely se na to odziva z novimi tehnologijami in agresivnejšim nastopom na tujih trgih. Predstavil je novo hibridno platformo, s katero želi konkurirati japonskim proizvajalcem, ter povečal cilje mednarodne prodaje na 750 tisoč vozil. Hkrati širi sodelovanja, med drugim z Renaultom v Braziliji.

Ob tem globalni trendi kažejo, da rast prodaje električnih vozil ostaja močna, tudi zaradi višjih cen goriva, ki so posledica geopolitičnih napetosti. Vendar pa kombinacija šibkega povpraševanja, višjih stroškov in regulatornih pritiskov pomeni, da industrija vstopa v zahtevnejšo fazo.