Preoblikovana Vzajemna: kakšne plače ima uprava Vzajemne

Preoblikovana Vzajemna je zadnja družba, ki je vstopila na Ljubljansko borzo, postala pa je tudi članica kluba delnic, ki gradijo indeks SBITOP. V tem prelomnem letu so se prejemki uprave povečali, predvsem na račun variabilnega dela plače. Kaj pa kaže primerjava, ko šefe blue chipov postavimo ob bok vodstvu Vzajemne? 

Slovenija je ukinila (nekateri bi rekli, da ga je zgolj preoblikovala) prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in na trgu zdravstvenih zavarovalnic povzročila pravi vihar. Za Vzajemno je to pomenilo izgubo okoli 90 odstotkov prihodkov, sledilo pa je tudi preoblikovanje v delniško družbo.

Nedavno objavljeno revidirano letno poročilo zdravstvene zavarovalnice Vzajemna kaže, da se je izguba poglobila z 1,81 milijona evrov v letu 2024 na lanskih 1,96 milijona. Na ravni Skupine se je znižala z 1,61 milijona evrov na 1,17 milijona evrov.

Že lani je Vzajemna svoje storitve širila na Hrvaško, med temeljnimi cilji za letos pa na prvem mestu omenjajo krepitev oziroma povečevanje prodaje. "Skladno s srednjeročno projekcijo poslovanja Vzajemna ocenjuje, da bo točko preloma za dosego pozitivnih poslovnih rezultatov po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dosegla najpozneje v letu 2028. Poudarek v tem obdobju bo na rasti segmenta zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj ter digitalizaciji storitev," so zapisali v poročilu.

Skupino ob Vzajemni sestavljajo odvisne družbe Aristotel, Dentalni center Varuh zdravja in Barsos. Pridruženi družbi CCO se je letos pridružila še družba Ajdomed, zdravstvene storitve, ki so jo ustanovili skupaj z družbo Ajdonavti, upravljanje in naložbe (Vzajemna je 75-odstotna lastnica novoustanovljene družbe). "Z ustanovitvijo novega izvajalca zdravstvenih storitev v Vipavski dolini je Vzajemna pridobila možnost boljšega pozicioniranja kot ponudnik zdravstvenih storitev na širšem območju Primorske, si razširila možnosti nagrajevanja zvestobe obstoječih strank ter si omogočila dodatno pospešitev prodaje zavarovanj. S tem Vzajemna tudi uresničuje strateški cilj ustrezne geografske pokritosti Slovenije z lastnimi zdravstvenimi centri," navaja Vzajemna.

Kot že omenjeno, je Vzajemna po preoblikovanju letos vstopila na borzo, po uvrstitvi v standardno kotacijo Ljubljanske borze pa je postala družba z največ delničarji (pred tem je ta naziv pripadal Krki). V prvih dneh trgovanja smo spremljali precejšnjo volatilnost delnice, nato pa se je za nekaj časa ustalila pri dveh evrih, kar je dvakratnik (nominalne) vrednosti. V torek je bila cena delnice ponovno izredno spremenljiva. V enem trenutku je pritisk prodajalcev delnici odščipnil skoraj petino vrednosti in jo potisnil na 1,55 evra. Do konca dneva je del izgubljene vrednosti povrnila, zadnji posel pa je bil sklenjen pri 1,80 evra za delnico (-5,76 odstotka).

Analitiki Bloomberga Adria so ocenili, da je vrednost delnice pri slabih dveh evrih previsoka, kakšna vrednost ji napovedujejo konec leta, pa smo pisali tukaj. Če še imate delnice Vzajemne in jih želite prodati, vendar ne želite trgovati, smo iskali najceneješi način, kako to storiti, prav tako smo pogledali, kakšna je davčna obravnava prodaje delnic Vzajemne.

Prejemki uprave Vzajemne

Vrednost delnice torej močno niha, medtem pa prejemki uprave rastejo. V primerjavi z letom prej so bili skoraj osem odstotkov višji - lani je tričlanska uprava beležila 602 tisoč evrov prejemkov, leto prej 559 tisoč evrov. Primerjava pokaže, da je rast beležena predvsem na račun variabilnih delov plače, ki so se zvišali za skoraj 35 odstotkov na več kot 131 tisoč evrov. Omeniti je treba tudi, da je v začetku leta 2024 prišlo do menjave dveh članov uprave Vzajemne: predsedniško mesto je od Aleša Mikelna nasledil Mitja Šenk (mandat začel 14. februarja 2024), kot član uprave se je poslovil Neven Cvitanović, v družbo pa je prišla Alja Markovič Čas. O tretji članici uprave več v nadaljevanju.

Predsednik uprave Vzajemne Šenk je imel lani 155 tisoč evrov bruto plače, dodatnih 45 tisoč bruto mu je prinesel še variabilni del. Skupaj z bonitetami, PDPZ in povračili stroškov to pomeni 209 tisoč evrov. Leto prej so skupni prejemki znašali 139 tisoč evrov (od tega variabilni del 10 tisoč evrov), a, kot že omenjeno, je Šenk mandat nastopil sredi februarja leta 2024.

Članica uprave Petra Mezgec je imela 140 tisoč evrov bruto plače, še dobrih 47 tisoč evrov bruto ji je prinesel variabilni del. Skupaj z bonitetami, PDPZ in povračili stroškov je to pomenilo 201 tisoč evrov. Če primerjamo z letom prej - Mezgec je edina, ki je bila v upravi Vzajemne na mestu finančnice, tudi vse leto 2024 -, so se ji prejemki zvišali za dobre štiri odstotke na skoraj 193 tisoč evrov (137 tisoč evrov bruto plače, 42 tisoč evrov variabilnega dela, preostalo so bili bonitete, PDPZ in povračila stroškov).

Še ena članica uprave, Alja Markovič Čas, je lani imela 148 tisoč evrov bruto plače, in še 39 tisoč evrov variabilnega dela. Skupaj z bonitetami, PDPZ in povračili stroškov je to pomenilo 192 tisoč evrov. Mandat je nastopila 25. marca 2024, kar kazi primerjavo: v obdobju od začetka mandata pa do konca leta je imela 101 tisoč evrov bruto plače, variabilni del pa ji je prinesel dobrih osem tisoč evrov. Z PDPZ, bonitetami in povračili stroškov so prejemki znašali 112 tisoč evrov. Markovič Čas je medtem že odstopila, s funkcije se poslavlja konec junija. Mandat članov uprave je sicer petletni.

Kako se predsednik uprave Vzajemne primerja s šefi blue chipov

Nedavno smo opravili primerjavo plač šefov slovenskih blue chipov. Letna poročila so razkrila, da so imeli od vsaj 234 tisoč evrov bruto prejemkov, to je Boštjan Košak, ki vodi Telekom Slovenije, pa do 1,8 milijona evrov, kolikor prejemkov so razkrili v poročilu NLB za predsednika uprave Blaža Brodnjaka. Ob šefu NLB je več kot milijon evrov bruto prejemkov, 1,6 milijona evrov, imel še predsednik uprave Krke Jože Colarič. Prejemek Šenka uvršča na zadnje mesto, za Košakom, medtem ko je imel najbolje plačani predsednik uprave več kot sedemkratnik Šenkovih prejemkov.

Košaku, ki je imel po podatkih iz letnih poročil najnižji bruto prejemek, se je ta v enem letu zvišal za 18 odstotkov, Brodnjaku za 77 odstotkov. Nekaterim so se znižali, najopazneje, za 8 odstotkov, šefu Zavarovalnice Triglav Andreju Slaparju.