Državljani BiH v Slovenijo po službo, po novem kupijo tudi največ nepremičnin

Tujci so leta 2024 v Sloveniji kupili za 15 odstotkov več nepremičnin kot leto prej. Medtem ko so bili še predlani po številu nakupov na vrhu Nemci – sledili so Avstrijci in Hrvati –, lani ni bilo več tako. Na prvo mesto se je zavihtela država, katere državljani so leta 2023 pri nas kupili le 19 nepremičnin, leto pozneje pa več kot 200.

Podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje kažejo, da so po številu izdanih delovnih dovoljenj že več let v ospredju državljani Bosne in Hercegovine (BiH). Leto 2025 ni izjema. Ni pa to edina statistika, pri kateri so v Sloveniji na vrhu lestvice.

Statistika Finančne uprave RS o nakupih nepremičnin med tujci temelji na obračunu davka od prometa z nepremičninami, ki se plačuje pri prodaji rabljenih nepremičnin. Najbolj sveže podatki so za lani in kažejo, da so tuji državljani v Sloveniji kupili 1.333 rabljenih nepremičnin. V primerjavi z letom prej se je število povečalo za 15 odstotkov.

V letu 2023 so lastninsko pravico na nepremičnini pri nas najpogosteje pridobili Nemci, to je pri 168 ali skoraj 15 odstotkih vseh, ki so končale v rokah tujcev. Sledili so Avstrijci (130), Hrvati (118) in Srbi (102), ki zaokrožujejo seznam tujih držav, katerih državljani so pri nas v enem letu kupili najmanj sto nepremičnin.

Leto pozneje statistika kaže veliko spremembo, saj so se na vrh lestvice zavihteli državljani BiH. Medtem ko so predlani kupili 19 nepremičnin, so jih lani kar desetkrat toliko ali – natančneje – 202. Na seznamu tujcev, ki kupujejo nepremičnine v Sloveniji, državljane BiH prvič najdemo v podatkih za leto 2022, in sicer po tistem, ko jim je Slovenija omogočila nakupe nepremičnin na našem ozemlju na podlagi vzajemnosti – ta velja, če lahko takšno nepremičnino slovenski državljani kupijo v njihovi državi.

Tako morajo državljani BiH – poleg njih vzajemnost velja še za državljane Severne Makedonije, Srbije, Črne gore, Albanije, Ukrajine, Moldavije in Gruzije – pred nakupom nepremičnine v Sloveniji pri ministrstvu za pravosodje začeti postopek ugotavljanja vzajemnosti. Šele ko pridobijo odločbo o tem, se nakup lahko nadaljuje. To seveda postopek prodaje oziroma nakupa nekoliko podaljša.

 

 

Statistika še kaže, da državljani BiH največ nepremičnin v Sloveniji kupijo na območju finančnega urada Maribor, od 202 nakupov jih je bilo 40 tam (sledita Celje z 28 in Ljubljana s 26 nepremičninskimi posli). Je razloge za tolikšno priljubljenost Maribora iskati tudi v bližini z Avstrijo, kjer verjetno marsikdo med njimi najde službo? Direktor družbe Insa nepremičnine Branko Potočnik prikimava. Po njegovih besedah k temu verjetno pripomore tudi to, da imajo tisti, "ki delajo v Avstriji, družino pogosto v Sloveniji. Mislim, da jim je zaradi poznavanja jezika lažje biti v Sloveniji kot v Avstriji."

"Morda iščejo novo priložnost v Sloveniji ali pa takoj čez mejo v Avstriji. Večinoma so to nepremičnine za potrebe življenja," kažejo izkušnje Vasje Črnjakoviča, direktorja družbe Re-max Nepremičnine Maribor. Državljani BiH se najpogosteje odločajo za dvo- in 2,5-sobna stanovanja v cenovnem razredu do 150 tisoč evrov: "Kupujejo tudi hiške, tam do 180 tisoč evrov."

Državljani BiH nakup nepremičnine v Sloveniji po izkušnjah nepremičninske agencije Insa najpogosteje opravijo s posojili, kupujejo pa dvo- ali trisobna stanovanja ter tudi hiše. Po besedah Potočnika so vajeni velikih hiš, ki si jih Slovenci vse manj želijo. "To je zanje idealno. Kupujejo predvsem take hiše, za manjše atrijske se ne odločajo," razlaga sogovornik. Njihove izkušnje kažejo, da so za nepremičnino pripravljeni odšteti tudi do 250 tisoč evrov, večinoma pa kupujejo zase, in ne za naložbo. "To so ljudje, ki prej niso mogli kupovati nepremičnin. Preprosto so ugotovili, da se jim bistveno bolj splača kupiti svojo nepremičnino, kot pa da jo imajo v najemu," pojasnjuje Branko Potočnik.

Kako lahko državljani BiH kupijo nepremičnino

Potočnik nam je opisal postopek nakupa za državljane BiH. "Nekoliko drugače je kot pri prodaji nepremičnine državljanu Evropske unije," pravi, a če agencija pozna postopke, je lahko zadeva po njegovih besedah opravljena v treh mesecih. Najprej se začne postopek odločanja o vzajemnosti pri ministrstvu za pravosodje, kar traja do dva meseca, sledi še urejanje financiranja, če kupec potrebuje posojilo, za kar je potrebnih še približno mesec dni.

Imajo prodajalci pri nakupih tujcev, denimo državljanov BiH, kakšne zadržke? "Morda se nekateri na začetku ustrašijo, da bo predolgo trajalo, a jim potem pojasnimo, kakšen je postopek in koliko časa bo predvidoma potekal. Potem nimajo težav s prodajo tujcem."

 

 

Črnjakovič poleg najpogostejših tujih kupcev napremičnin v Sloveniji, predvsem na območju Maribora, navede še državljane Ukrajine in Izraela: "Prvi so lani kupili 32 nepremičnin, od tega 10 v štajerski prestolnici, drugi pa skupno 39, med njimi 22 v Mariboru." Zakaj prav to mesto ob Dravi, ga vprašamo. "Ker so cene nepremičnin nižje kot denimo v Ljubljani," ocenjuje.

Opozori še na primerjavo podatkov o tujih nakupih nepremičnin v Sloveniji s tistimi iz leta 2004, torej z razmerami pred 20 leti. Takrat so po njegovih besedah med tujimi kupci prevladovali Avstrijci, Italijani, Nemci, Nizozemci in Britanci: "Če to primerjamo z lani – največ nepremičnin so kupili Bosanci, ki so s prvega mesta izrinili Nemce, tu so še Hrvati in Srbi, pa tudi Makedonci. Zdi se, da si ljudje z območja nekdanje Jugoslavije pridobivajo boljši status in si tako lahko privoščijo nakup nepremičnine v Sloveniji. Ta pa je že od nekdaj veljala za varnejšo, naprednejšo državo. Nekako se je obrnilo."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar