Trump je dal Iranu 48 ur časa - kaj sledi

Predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo napadel iranske elektrarne, če država hitro ne odpre Hormuške ožine za komercialni ladijski promet, potem ko je bil prehod tankerjev z nafto in plinom paraliziran.

Trump je v objavi na družbenem omrežju pozno v soboto dejal, da bo "udaril in izbrisal" iranske elektrarne, začel pa da bo z največjo, če država v 48 urah ne odpre ožine. Iranci so se že odzvali na njegov ultimat, o čemer pišemo na povezavi.

Trumpove izjave na njegovi platformi Truth Social pomenijo dramatično zaostritev retorike ameriškega predsednika o ožini – dan po tem, ko je izjavil, da razmišlja o "omejevanju" vojaške operacije in da bi odgovornost za nadzor nad Hormuzom morale prevzeti države, ki so odvisne od ladijskega prometa skozi koridor.

Grožnje so skoraj ustavile pretok surovin skozi ožino Hormuz, ki je tranzitna točka za okoli petino svetovne nafte in plina. Posledični energetski šok je dvignil cene nafte; mednarodni referenčni Brent je v petek trgovanje zaključil pri 112,19 ameriških dolarjev.

Druge države uspejo najti načine, da pošljejo tovore skozi koridor. Iranska mornarica je skozi ožino pospremila indijski LNG-tanker, po diplomatskih pogovorih z New Delhijem.

Iranski uradniki so nakazali, da se v času spopadov ne želijo pogovarjati o ponovnem odpiranju ožine.

Za razliko od napadov na druge energetske objekte – kot je plinsko polje Južni Pars – bi napadi na iranski elektroenergetski sektor sami po sebi imeli malo takojšnjih globalnih energetskih posledic. V Iranu deluje 98 plinskih elektrarn, navajajo podatki Bloomberga. Med največjimi so kombinirana elektrarna Damavand jugovzhodno od Teherana, elektrarna Ramin severno od Ahvaza ter elektrarna Kerman v Chatroudu.

Trumpova grožnja, da bi najprej napadel največje iranske elektrarne, bi lahko namigovala tudi na jedrsko elektrarno Bušer.

Trumpova zadnja izjava prihaja po njegovi nedavni zahtevi, naj Izrael preneha z napadi na energetske objekte v regiji, saj tvegajo povračilne napade Irana na naftno-plinsko infrastrukturo, kar bi še bolj omejilo svetovne dobave.

Energetska infrastruktura v regiji je v vse večjem ospredju, ko se napadi širijo: Izrael je prejšnjo sredo napadel plinsko polje Južni Pars, Iran pa je odgovoril z napadi na največji svetovni obrat za utekočinjeni zemeljski plin v Katarju.

V soboto v več iranskih napadih na jug Izraela je bilo ranjenih več kot 100 ljudi, medtem ko se je Teheran odzval na predhodni napad na svoj jedrski objekt.

Ko se je konflikt, ki vstopa v četrti teden, zaostril in pognal cene energije navzgor, je ameriško finančno ministrstvo sprejelo izjemen ukrep in dovolilo prodajo iranske nafte in petrokemičnih izdelkov, ki so bili že naloženi na tankerje, kljub obstoječim sankcijam.

Rekordi

Čeprav ZDA doma črpajo rekordne količine nafte in plina ter so manj odvisne od Bližnjega vzhoda kot Kitajska, Japonska in druge države, se globalni cenovni šok zaradi zaprtja Hormuške ožine vseeno odraža v višjih cenah povsod.

Trumpova nasprotujoča si sporočila so pustila vlade in trge v zmedi. V petek je objavil: "Zelo smo blizu doseganju ciljev, ko razmišljamo o zmanjšanju naših velikih vojaških prizadevanj na Bližnjem vzhodu."

A izraelski obrambni minister Yoav Gallant je v soboto dejal, da se bo skupna operacija močno okrepila, dan po tem ko je Teheran izstrelil balistične rakete na skupno ameriško-britansko vojaško bazo Diego Garcia – skoraj 4.000 kilometrov stran od Irana.

Baza ni utrpela škode, je povedala oseba, seznanjena z dogajanjem, ki je želela ostati anonimna, a napad je pokazal zmogljivosti, za katere prej ni bilo znano, da jih Iran ima.

Trumpova prizadevanja, da bi ameriške zaveznike vključil v ponovno odpiranje ožine za komercialni ladijski promet, so bila večinoma neuspešna. Trump je nato zaveznice iz Nata označil za "strahopetce", ker se niso pridružile operaciji.

Pred tem je obljubljal spremstvo vojne mornarice in vladni program pozavarovanja, ki bi zmanjšal tveganja pri pošiljanju ladij skozi ožino med konfliktom. A za zdaj ni znakov, da bi tankerji prečkali ožino s pomočjo ameriške mornarice.

Izrael in Iran sta v soboto izmenjala še dodatne raketne napade.

Iran je sporočil, da je izstrelil rakete na izraelsko mesto Dimona, ki ime deli z bližnjim jedrskim raziskovalnim centrom. Iranska državna televizija je to označila kot odgovor na prejšnji napad na iranski jedrski objekt Natanz.

Izraelske oblasti navajajo, da je bilo ranjenih približno 47 ljudi. Drugi napad je zadel jug Izraela, kjer so bile močno poškodovane tri stanovanjske stavbe v mestu Arad; več kot 60 ljudi je bilo ranjenih, sedem so jih odpeljali v bolnišnico.

Skupina G7 je v nedeljo izdala izjavo, v kateri je obsodila "nepremišljene napade Irana na civiliste in civilno infrastrukturo, vključno z energetsko infrastrukturo, v Bahrajnu, Kuvajtu, Omanu, Katarju, Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Jordaniji in Iraku".

Napadi ogrožajo regionalno in globalno varnost, so zapisali v G7, ter pozvali k takojšnji in brezpogojni ustavitvi vseh iranskih napadov.

"Podpiramo pravico držav, ki jih je Iran ali njegovi posredniki neupravičeno napadel, da branijo svoje ozemlje in zaščitijo svoje državljane," so zapisali. G7 je ponovil svoje stališče, da Iran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja ter da mora ustaviti svoj program balističnih raket.

 

__

Prispevali so Patrick Sykes, Galit Altstein, Dana Williams in Sing Yee Ong - Bloomberg.