Nato: Zavezništvo v boju s Putinom na pomoč kliče slovenske startupe

Ukrajinska vojna ni samo geopolitična prelomnica, ki meša karte svetovnega reda, ampak tudi tehnološka revolucija. To dokazujejo najnovejša poročila s fronte. Pretežen delež žrtev in uničenja opreme povzročijo droni, s katerimi upravlja umetna inteligenca. "80 odstotkov vse škode na človeški sili, opremi in gospodarsko-civilni infrastrukturi v Ukrajini je posledica napadov z droni," je o stanju na bojišču za Bloomberg Adria dejal obrambni minister Borut Sajovic. Podatek, ki odraža dejstvo, da je vojna od tega trenutka pretežno digitalizirana in robotizirana.

EU bo za varnost v prihodnje namenila kar 800 milijard evrov, s čimer bo poskušala ostati relevantna v oboroževalni tekmi. A ključno vprašanje je povsem praktično – kako sredstva karseda hitro in učinkovito 'pretopiti' v prednost na bojišču, ki je posledica tehnološke tekme?

Zveza Nato meni, da je ena izmed najučinkovitejših metod integracija civilnih zagonskih podjetij, ki so propulzivna, agilna in inovativna, v obrambno okolje, kar od leta 2022 počne s pospeševalnikom inovacij Diana (Defence Innovation Accelerator for the North Atlantic).

MORS: 'Obramba se krepi, dobivamo klice podjetnikov'

A težava slehernega zagonskega podjetja je zaupanje investitorjev v produkt in posledično pridobivanje kapitala. Na tej kritični in pogosto usodni točki vstopi Nato pospeševalnik Diana, ki združuje vloge presojevalca, mentorja in investitorja hkrati. "Vsi vedo, da so izdatki narasli, dobivamo veliko klicev," je včeraj na prvem srečanju zagonskih podjetij z inovacijami za dvojno rabo povzela Ajda Voldan z ministrstva za obrambo (MORS) in članica odbora direktorjev Nato Diana.

Večina klicateljev je iz domače zagonske scene, ki je dejavnih na področju razvoja produktov in storitev za civilno rabo, vendar je ob geopolitični destabilizaciji in posledičnem povečanju izdatkov za obrambo začutila priložnost tudi z apliciranjem rešitev na obrambnem področju, je pojasnila. Z drugimi besedami gre za produkte za vse bolj aktualno dvojno rabo in prav za spodbujanje njihovega razvoja ter pomoč podjetjem pri njihovi aplikaciji za obrambne potrebe je bil ustvarjen program Diana.

Konferenca "Inovacije za dvojno rabo: Nato Diana, Eudis in druge priložnosti virov financiranja za slovenske startupe" Foto: Aleš Kovačič

Njegov namen je hiter prenos znanja in tehnologij v prakso in na bojišče, kar po besedah finančne direktorice programa Diana Jyoti Hirani-Driver zagotavljajo s poenostavljenimi postopki prijave, izbire in financiranja. A pri tem ne gre samo za obrambne potrebe, ampak tudi za "prepoznavanje marketinškega potenciala projektov in tehnologije", kot je dejala Hirani-Driver. "Prav v kombiniranju teh dveh vidikov so najboljša zagonska podjetja," je pojasnila in dobrih sto predstavnikov startup scene iz okoli 20 različnih področij pozvala: "Prosim dajte predlog, kako lahko vaša inovacija služi obrambi in zagotovili vam bomo dostop do 180 testnih laboratorijev v članicah, testiranje na vojaških vajah in možnost uveljavitve na vseh trgih članic zveze Nato."

Zagonska podjetja se lahko v katerikoli fazi razvoja produkta prijavijo na eno izmed kategorij razpisa, ki letos prvič vključuje maksimalnih 10 tem. Ti zajemajo izjemno širok nabor področij od umetne inteligence, energije, avtonomnih sistemov, biotehnologije pa vse do vesoljskih sistemov in naprednih materialov.

"Edini pogoj je dvojna raba, ob čemer ni nujno, da gre za civilna podjetja, ki vstopajo na področje obrambe, ampak je prehod mogoč tudi v obratni smeri," je na vprašanje enega izmed predstavnikov uveljavljenega obrambnega podjetja odgovorila Voldan. In še kriterij, zaradi katerega boste takoj izločeni iz izbora: "Če ste lastniško povezani s kitajskimi, ruskimi, severnokorejskimi ali iranskimi entitetami, je to velik zadržek in vodstvo Diane je doslej na podlagi tega že izdalo veto."

Doslej le eno slovensko podjetje

Izbor po besedah Tomaža Karčnika, vodje projekta DNA data storage v družbi BioSistemika, ki je doslej edino slovensko podjetje, ki se je uspešno prijavilo na lanski razpis, poteka v dveh fazah. Prva zajema prijava projekta in traja nekje do začetka avgusta, pojasni. "Če je podjetje uspešno, dobi 100 tisoč evrov zagonskih sredstev, kar je in ni veliko, saj se sredstva porabijo za potovalne in druge manipulativne stroške," pove iz izkušenj. "Če je obramba resen trg za vas, potem je prijava smiselna, drugače pa ne, saj sredstva porabite zelo hitro, ker ne gre za 'zastonjski denar'", opozarja.

Pri MORS pojasnjujejo, da je bilo v Sloveniji lani zbranih 36 prijav, od vsega skupaj 2.600 iz vseh članic zavezništva. Doma je bila izbrana le BioSistemika, ki ji je uspelo s projektom DATANA, "znotraj katerega razvijamo tehnologijo za shranjevanje digitalnih podatkov v molekuli DNK", kot je povedal Karčnik. Tudi mi smo se, tako kot večina iz civilne sfere, spraševali, ali je naša rešitev primerna za obrambo, pravi. Odgovor so ponudili aktualni konflikti: "Gaza in Ukrajina sta pokazali, da so podatki ključni za moderno bojevanje, zato je bil odgovor za nas no brainer, odločno pozitiven."  

Tomaž Karčnik, vodja projekta DNA data storage v družbi BioSistemika Foto: Aleš Kovačič

'Podmornice SV ne potrebuje, druge vojske Nata pa'

V naslednji fazi prijavitelji v pol leta pridobijo ustrezne informacije in pa mentorstvo, kako sodelovati z vladami ter - v primeru civilnih družb - kako delovati v obrambni industriji, ki je po besedah Voldan "še vedno relativno rigidna", zato je za družbe iz civilne sfere velik izziv.

Postopki si v enoletnem obdobju sledijo razmeroma hitro, saj v drugi fazi nastopi 'skaliranje' produkta, prehod v ožji izbor in dostop do nadaljnjih 300 tisoč evrov financiranja in pomoč pri zagotavljanju dolgoročnih pogodb na trgih članic zveze Nato. "Slovenska vojska ima 7.000 vojakov, zato so njene potrebe po opremi omejene," o za podjetja pomembni mednarodni dimenziji projekta pojasni Voldan: "Če slovensko podjetje razvija podmornice, tega v SV ne potrebujemo, a Diana ponuja dostop na druge trge in vojske članic Nata."

EU: Z orožjem nad konkurenčnost?

Ker je za zagonska podjetja pridobivanje kapitala kritično in hkrati najtežje, so pri Diani vzeli še eno stran iz priročnika spodbujanja startupovskega ekosistema. V prihodnje bo namreč tudi domačim podjetjem na voljo baza Trusted Capital Database, ki vključuje zainteresirane državne in zasebne banke ter sklade tveganega kapitala in večjih zasebnih investitorjev iz EU in ZDA. "V obrambni panogi so zaslužki veliki, a stranka je samo ena, in to je vlada, kar pomeni dolge roke naročil in nakupov, Diana rešitve ponuja tudi na civilnem trgu," podjetniški duh pospeševalnika povzemajo pri MORS-u.  Pomembna prednost vključevanja v program so tudi reference, pove Hirani-Driver, saj so "civilni investitorji bolj zainteresirani za tiste naložbe, ki jih je Nato prepoznal kot kredibilne".

🆕 NATO’s innovation accelerator, DIANA, doubles the size of its transatlantic network.

Tap for more info - including an interactive map of the expanded network ↓ — NATO (@NATO) March 15, 2024

"Novi 7-četni proračun Evropske unije prvič v okviru 2. stebra predvideva obrambni program," je o posledicah geopolitičnih in varnostnih pretresov na financiranje EU povedal direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) Draško Veselinovič. Pri tem je zanimivo, da je ta s postavko Defence & Space zajet v nov sklad za krepitev konkurenčnosti (European Competitiveness Fund), predlog katerega je pred nedavnim pricurljal v javnost. Ali to pomeni, da sta obramba in varnost po novem ključna gradnika krepitve konkurenčnosti EU? "Predlog financiranja EU gre v smeri večje poenostavitve," pravi Veselinovič, "kar je posledica Draghijevega poročila o konkurenčnosti EU."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar