Proizvodnja streliva: Domači orožarski projekt ogroža dobava osnovnih komponent

Vojna v Ukrajini se po skoraj treh letih spopadov preveša v najbolj občutljivo fazo tako na bojišču kot tudi z vidika širših (geo)političnih razmer. Po podatkih analize možganskega trusta Institute for the Study of War namreč ruske sile vzdolž 900 kilometrske fronte napredujejo s tempom, ki je primerljiv z začetkom vojne. Po navedbah ruske strani naj bi sile predsednika Vladimirja Putina samo v zadnjem tednu spopadov zavzele kar 240 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja.

Varnostno slika Evropske unije se naglo poslabšuje, pri čemer je že nekaj časa jasno, da se morajo evropske države s stališča zagotavljanja varnosti začeti postavljati na lastne noge. Slovenija pri tem ni izvzeta, kar kažejo tudi naraščajoči izdatki za obrambo. Država glede na potrjena proračuna za leti 2024 in 2025 načrtuje naraščanje obrambnih izdatkov za letošnje leto v višini 1,31 odstotka BDP ter za leto 2025 v višini 1,36 odstotka BDP, navaja ministrstvo za obrambo (MORS).

Kot smo na straneh Bloomberg Adria že poročali, Slovenija v skladu z usmeritvijo EU poskuša vzpostaviti lastne proizvodne zmogljivosti na področju izdelave streliva. V tem kontekstu na ministrstvu za obrambo že nekaj časa potekajo intenzivne priprave na oblikovanje državnega konzorcija za proizvodnjo streliva, zlasti večjih, topniških, kalibrov, ki ga med drugim krvavo primanjkuje ukrajinskim branilcem.

Oblikovanje konzorcija

Povečane potrebe po oborožitvi in stekanje večjih količin kapitala v panogo je seveda tudi poslovna priložnost za domačo obrambno industrijo, ki se v času spopadov vztrajno krepi. Predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan, je dogajanje pokomentirala, češ da ima "slovenska obrambna industrija, kolikor jo pač imamo, zaradi trenutnih varnostnih razmer v svetu in na evropski celini zelo velike priložnosti."

Slednje poskuša od lani izkoristiti tudi MORS, saj je okoli 60 domačih obrambnih podjetij pozvalo k oddaji 'interesa za sodelovanje pri vzpostavitvi proizvodnje pehotnega, topovskega in minometnega streliva'. Doslej je zanimanje za sodelovanje pri nedvomno največjem projektu na področju obrambe v državi izrazilo 49 podjetij, med njimi tudi naše največje panožno podjetje Arex iz Šentjerneja.

Direktor Tim Castagne je za naš medij dejal, da gredo napori v smeri oblikovanja konzorcija, ker "govorimo o večjih kalibrih, pri katerih so stvari bolj zapletene, saj v Sloveniji ni podjetja, ki bi lahko samostojno prevzelo to nalogo. Zato se moramo povezati in sodelovati."

 

Majavi poslovni model

Glede na porazno stanje v evropskih skladiščih streliva, ki je posledica povečanih potreb ukrajinskih topničarjev in na drugi strani preusmeritve Rusije na vojno ekonomijo, ki proizvede 3 milijone kosov topniških granat na leto, je bil projekt še do letošnjega poletja prioriteten. Zanj pa je med podjetji veljalo veliko zanimanje, ki je po informacijah iz vlade preseglo pričakovanja pristojnih.

Tako so še julija s pristojnega ministrstva za Bloomberg Adria pojasnili, da so "trenutno v fazi priprave predloga poslovnega modela za izvedbo projekta". Medtem ko analizirajo potrebe po strelivu "v Sloveniji in drugih državah članicah EU", pa da bodo na podlagi vseh pridobljenih podatkov in odziva pripravili "ustrezen in vzdržen poslovni model".

A kot kaže, je projekt na kritični točki opredelitve poslovanja naletel na nepričakovane ovire. Na naše naknadno povpraševanje o stanju projekta, so nam namreč pred nedavnim z MORS-a sporočili, da "od začetka ukrajinske krize pri dobavi kritičnih komponent na trgu vladajo zelo negotove razmere", kar pomeni, da je "poslovni model praktično nemogoče izdelati z zadostno mero ekonomske gotovosti."

Pomanjkanje osnovnih komponent

Ker gre za vzpostavljanje doslej neobstoječih zmogljivosti, naj bi se zatikalo zlasti pri zagotavljanju osnovnih komponent topniške oborožitve. To so "smodnik, netilke in ostali vžigalni mehanizmi, ki sodijo v kategorijo kemične industrije", pojasnjujejo na MORS-u, kjer je težava "dolgotrajno pridobivanje potrebnih soglasij in dovoljenj". Ta so nujna, saj Slovenija nima niti lastnih proizvodnih zmogljivosti za vse komponente, potrebne za proizvodnjo streliva, na kar je v našem pogovoru opozoril že Tim Castagne iz Arexa.  

Prav to pa pod vprašaj postavlja rentabilnost celotnega podviga, kar je po oceni stroke že tako največji izziv podjetij v panogi, ki v mirnodobnem času ne morejo preživeti brez državne podpore.

Vsaj tako meni obramboslovka in predavateljica na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Ljubica Jelušič, ki nam je glede oblikovanja domačega obrambnega podjetja v državni lasti pojasnila, da podjetja, "ki proizvajajo samo za vojaške ali obrambne namene, ne morejo poslovati s stalnim pričakovanjem gospodarske rasti, kajti so obdobja, ko je mogoče veliko proizvesti in prodati (vojne, oboroženi spopadi), in obdobja zatišja, ko je nemogoče povečevati proizvodnjo ali dosegati neke dobičke."

V zvezi s poslovnim modelom, ki trenutno povzroča največje preglavice, pa je dejala še, da bi bila glavna težava takšnega podjetja, da bi to "moralo vedno živeti od državne podpore, saj bi težko proizvedlo dovolj za rentabilnost". Prav zato se je novi evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius zavzel za oblikovanje za obveznih zalog topniškega streliva, ker bi s tem zagotovili preživetje industrije. "Tako bomo zagotovili stalno povpraševanje, kar je največje tveganje za obrambno industrijo, saj ji manjkajo stabilna dolgoročna naročila za proizvodnjo," je dejal za FT.

Gre za ključno oviro, na katero so ne nazadnje naleteli snovalci vzpostavljanja domače proizvodnje. "Proizvodnja velikih kalibrov v Sloveniji (bi) potekala na podlagi pridobljenih licenc velikih in priznanih evropskih ali drugih svetovnih proizvajalcev," pravijo na ministrstvu in dodajajo, da to pomeni, "da bi morali v naš poslovni model vračunati tudi njihovo ekonomsko logiko". Slednje je po njihovih pojasnilih razlog, zaradi katerega bi "najbrž težko dosegali prag rentabilnosti, kaj šele ustrezno stopnjo pričakovanega dobička".

Je torej ambiciozni projekt padel v vodo? Na MORS-u sicer odgovarjajo, da ne, saj "končna odločitev še ni bila sprejeta, prijaviteljev pa v tem obdobju nismo dodatno obveščali." To so nam potrdili tudi v Arexu, kjer pravijo, da zaenkrat še čakajo na odločitev ministrstva.