Konec čakanja? Slovenija vzpostavlja proizvodnjo streliva za Ukrajino

"V letu 2020, ko sem bil izvoljen za predsednika ZDA, je le devet članic zveze Nato namenilo za obrambo dva odstotka BDP. Letos jih bo najmanj 23," je v torek ob odprtju srečanja držav članic zveze Nato v Washingtonu ponosno dejal ameriški predsednik Joe Biden. Voditelj je v govoru pozdravil povečanje porabe članic in dejal, da bodo države, ki ne dosegajo dveh odstotkov porabe letnega BDP za obrambo, to kmalu dosegle. Toda Slovenije z 1,33 odstotka obrambnega deleža BDP ni med njimi. In tako bo vsaj do leta 2030.

To pa za gospodarstvo utegne pomeniti težavo, saj namen strategije povečanja izdatkov za obrambo ni samo nakup dodatne oborožitve v luči ruske agresije na Ukrajino, ampak tudi krepitev in povezovanje obrambne industrije EU. Zadnje poskuša Bruselj doseči s povečanjem proizvodnih zmogljivosti topniškega streliva, ki ga Ukrajini najbolj primanjkuje.

Bo zaveznicam uspelo parirati ruskemu vojaškemu stroju in ali bo Slovenija naposled vzpostavila lastno proizvodnjo topniškega streliva? 

 

Slovenija caplja na repu

Evropska obrambna industrija po oceni predstojnice katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelene Juvan "ni med vodilnimi v svetu", kar si EU prek podpore Ukrajini prizadeva spremeniti. "Vojna je razgalila pomanjkanje zadostnih evropskih vojaških zmogljivosti v Evropi," je ocenila strokovnjakinja.

Slovenija pri tem ni za zgled, saj je lani za obrambo namenila 1,33 odstotka BDP, kar je občutno pod dvoodstotnim pragom Nata. Toda minister za obrambo Marjan Šarec je še pred začetkom vrha v Washingtonu zavrnil namige, da država ne izpolnjuje zadanih zavez. Pri tem pa navedel naraščanje izdatkov za raziskave in razvoj, ki krepijo konkurenčnost in dodano vrednost slovenskih podjetij v obrambni panogi.

Minister navaja, da je vlada leta 2022 za to namenila dva milijona evrov, lani skoraj 12 milijonov, letos naj bi jih 23. Za prihodnje leto pa je za to področje načrtovanih 23,5 milijona.

Krepitev izdatkov je neposredno povezana z razvojem domače obrambne industrije. Ta je nišna, ima pa po besedah predstavnikov vlade in panožnih združenj, kakršen je Grozd obrambne industrije Slovenije (GOIS), ambicije, da se v prihodnje izenači z avtomobilsko industrijo, ki predstavlja okoli 10 odstotkov BDP.  "Domača obrambna industrija ustvari okoli 95 tisoč evrov dodane vrednosti," je za Bloomberg Adria dejal direktor Boštjan Skalar.

Z oceno ozke usmerjenosti se strinja tudi Juvan, ki dodaja, da ima "slovenska obrambna industrija, kolikor jo pač imamo, zaradi trenutnih varnostnih razmer v svetu in na evropski celini zelo velike priložnosti". Res pa naša obrambna industrija ne temelji na količini, navaja, ampak na visoko specializiranih in tehnološko razvitih produktih.

 

Bruselj v zaostanku

EU je za pomoč Ukrajini oblikovala program skupnih nabav streliva in vzpostavljanje poenotenih proizvodnih zmogljivosti, pri čemer kot članica EU sodeluje tudi Slovenija. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je dejal, da bodo proizvajalci EU do konca letošnjega leta dosegli letno zmogljivost 1,7 milijona kosov topniškega streliva in da se bo ta zmogljivost še naprej povečevala.

Vendar po poročanju Radio Free Europe trenutna proizvodna zmogljivost dosega kvečjemu tretjino napovedane. Pri ministrstvu za obrambo (MORS) so nam glede tega pojasnili, da "gre za zelo zahteven skupni projekt EU, pri katerem je ključnega pomena uskladitev potreb po posameznih vrstah (kalibrih) streliva s proizvodnimi kapacitetami članic EU".

Agencija Reuters navaja, da bodo voditelji na vrhu, ki se zaključuje danes, dali zavezo o obrambni industriji. Z njo se bodo države zavezale k povečanju proizvodnje orožja in okrepitve standardov streliva, da bi bilo to na bojišču bolj interoperabilno.

MORS pripravlja poslovni načrt

Pri tem bo očitno svojo vlogo odigrala tudi domača obrambna industrija, ki doslej ni imela tovrstnih zmogljivosti. Pristojno ministrstvo je lani zainteresirana podjetja pozvalo k oddaji interesa za sodelovanje pri vzpostavitvi proizvodnje pehotnega, topovskega in minometnega streliva. Do izteka roka 30. marca 2023 je zanimanje izrazilo 49 podjetij.

Ko smo jeseni preverili, kakšno je stanje, so nam z MORS le na kratko dogovorili, da "za zdaj ni bila sprejeta še nobena odločitev glede nadaljnjih korakov v tem projektu."

Pred dnevi pa so na naše povpraševanje z MORS le odgovorili, da so "trenutno v fazi priprave predloga poslovnega modela za izvedbo projekta". Medtem ko analizirajo potrebe po strelivu "v Sloveniji in drugih državah članicah EU", bodo na podlagi vseh pridobljenih podatkov in odziva pripravili "ustrezen in vzdržen poslovni model", navajajo.

V naslednji fazi bodo o "možnostih sodelovanja" pri proizvodnji streliva oziroma komponent za strelivo obvestili prijavitelje na javni poziv.